Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je vladi, kot določa Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Arboretum Volčji Potok, v imenovanje predlagala predstavnike ustanovitelja izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev. Javni poziv za sodelovanje v svetu javnega zavoda Arboretum Volčji Potok je ministrstvo za kulturo objavilo na svoji spletni strani 14. maja 2024. Izmed prispelih prijav je ministrica za člane sveta kot predstavnike ustanovitelja predlagala kandidate, ki so izpolnjevali pogoje, določene v pozivu.

Vlada je imenovala nove člane, ker se bo dosedanjim članom mandat iztekel 30. septembra 2024.

Predstavitev predstavnikov ustanovitelja

Stane Rozman je profesor zgodovine in sociologije. Svojo karierno pot je začel kot profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli v Celju in v tem času aktivno sodeloval pri uvajanju novega predmeta ekonomske zgodovine v ekonomskih gimnazijah. Leta 2008 je bil imenovan za direktorja Pokrajinskega muzeja Celje in to delo opravlja še danes. V času njegovega mandata je Pokrajinski muzej Celje pridobil prenovljene razstaviščne prostore v Knežjem dvorcu Celeia – mesto pod mestom in postavil več odmevnih razstav. V muzeju se ves čas zavedajo pomembnosti regijske funkcije, zato krepijo sodelovanje z občinami celjske regije in temeljno prispevajo k oblikovanju in postavitvi novih muzejskih projektov. Stane Rozman je predsednik Sveta javnega zavoda Arboretum Volčji Potok v mandatu 2019–2024 in dobro pozna značilnosti delovanja.

Dr. Metka Cerar je univerzitetna diplomirana ekonomistka s področja financ, magistrica znanosti s področja davčnega prava in doktorica znanosti s področja prava. Opravlja naloge direktorice poslovnega področja v Borzen d.o.o. Ima širok nabor znanj s pravnega in ekonomskega področja, pa tudi s področja delovanja javnega zavoda. Kot sodna izvedenka ekonomske stroke za področje javnih naročil dodatno opravlja še pravno svetovanje in izvedeniške naloge za primere sodnih in upravnih sporov. Redno spremlja področje delovanja javnega zavoda Arboretum Volčji Potok in zakonodajo, ki ureja pravila poslovanja javnih zavodov. Dobro je seznanjena s posebnostmi izvajanja javnih služb, z uresničevanjem javnega interesa na področju kulture in s problematiko poslovanja vseh vrst zavodov.

Doc. dr. Ines Babnik je diplomirana krajinska arhitektka in doktorica znanosti na področju umetnostne zgodovine. V času svojega dosedanjega raziskovalnega, pedagoškega, projektnega in drugega dela je pridobila raznolike izkušnje s področja zgodovinskih vrtov oziroma vrtne umetnosti. Zaradi timskega dela in dela z različnimi ustanovami, tudi v poslovnem svet, izkazuje organizacijske, komunikacijske in poslovodske sposobnosti. Trenutno je zaposlena v krajinsko-arhitekturnem biroju Studio Oblikovanje Krajine Tanja Simonič Korošak, s. p. V biroju je večina njenega dela še vedno vezana na vrtno-arhitekturno dediščino. Kot članica programske skupine Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predstavlja vrtno umetnost na javnih predavanjih in sodeluje v različnih mednarodnih projektih. Poleg raziskovalnega dela je vključena tudi v pedagoško delo, med drugim na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani sodeluje tudi pri predmetu Razvoj krajinskega oblikovanja.

Anže Zorman je univerzitetni diplomirani sociolog kadrovsko menedžerske smeri. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za kulturo, na Direktoratu za razvoj kulturnih politik. Na področju kulture dela že poldrugo desetletje, v zelo različnih funkcijah: bil je direktor manjšega zavoda, ki je v Kamniku deloval na področju kulture, delal je na Zavodu Radio Študent, tudi kot sodelavec projektne pisarne, honorarno je sodeloval z javnim zavodom Cankarjev dom, vodil je pisarno Društva Ljudmila in bil novinar na področju kulture. Tekom teh angažmajev se je dobro seznanil z različnimi vidiki vodenja in dela v organizacijah na področju kulture, od koordinacije ekip in izvajanja kulturnih programov do administrativnega vodenja, tako na področju finančnih kot statutarnih zadev.

Zaš Brezar je univerzitetni diplomirani inženir krajinske arhitekture. Je ustanovitelj, vodja, publicist in glavni urednik mednarodne strokovne krajinsko arhitekturne platforme Landezine in v okviru le-te nagrade LILA (angleško Landezine International Landscape Award) ter predavatelj v mednarodnem prostoru. Pri svojem delu dnevno prihaja v stik s primeri dobrih praks iz tujine, tako z arboretumi kot z zgodovinskimi parki pod različnimi režimi varstva kulturne dediščine. Z dobrim poznavanjem primerov evropske vrtne in parkovne dediščine ter predvsem sodobnih modelov varstva in razvoja tako občutljivih prostorskih enot lahko pomembno prispeva k plodni razpravi in progresivnim odločitvam ob zavedanju družbenih in okoljskih sprememb. Zaš Brezar organizira strokovne simpozije in posvete o prostorski problematiki ter se redno udeležuje javnih razprav in posvetov o aktualnih prostorskih vprašanjih tako na dogodkih kot v medijih (Outsider, Hiše, Studio City, Radio Slovenija in podobno). S svojim vsestranskim delovanjem izkazuje velike sposobnosti na področjih komunikacije med stroko in javnostjo, obravnave kompleksno prepletenih strokovnih vidikov in vsakdanjih družbenih potreb.