Končno poročilo o napredku pri izvajanju Nacionalnega akcijskega programa (NAP) za obdobje 2018–2022 vsebuje oceno stanja doseganja ciljev za zmanjšanje uporabe FFS in z njimi povezanega tveganja, in sicer preko kazalnikov tveganja Evropskega statističnega urada ter posrednih kazalnikov,  kot so usposabljanje uporabnikov, nadzor nad napravami za nanašanje FFS in razvoj ekološke pridelave, ki vplivajo na zmanjšanje tveganja.

Med glavnimi ugotovitvami končnega poročila o napredku je, da se promet s FFS in posledično uporaba FFS v Republiki Sloveniji zmanjšujeta. V letu 2021 se je promet s FFS zmanjšal za 32 odstotkov glede na izhodiščno vrednost povprečne prodaje FFS v letih 2011–2013. Razlogi za zmanjšanje prodaje so različni. Uporaba FFS je namreč odvisna od vremenskih razmer v posamezni rastni sezoni, pritiska škodljivih organizmov, vrste aktivnih snovi v FFS in ekonomskih razlogov. Zmanjšanje prometa in uporabe je lahko tudi rezultat dobrega svetovalnega dela glede uporabe metod integriranega varstva rastlin in nekemičnih metod varstva rastlin.

Podatki spremljanja stanja onesnaženosti podtalne vode in pitne vode z ostanki pesticidov v Sloveniji kažejo, da se stanje izboljšuje in kakovost pitne vode ni vprašljiva.

Pri usposabljanju poklicnih uporabnikov o FFS in pri pregledovanju naprav za nanašanje FFS je bil dosežen cilj iz evropske zakonodaje o trajnostni rabi pesticidov. MKGP ocenjuje, da se vsi poklicni uporabniki udeležujejo usposabljanj o FFS in da se vse naprave za nanašanje FFS v uporabi redno pregledujejo.

Število izkaznic o usposabljanju poklicnih uporabnikov o FFS in število naprav z veljavnim potrdilom o pregledu in nalepko rahlo upadata (obe števili za približno 10 odstotkov v obdobju 2018–2022), kar lahko pomeni manjšanje števila aktivnih kmetovalcev v intenzivni kmetijski pridelavi.

Število kmetovalcev in površin v ekološki pridelavi se počasi povečuje. V letu 2022 je delež kmetij znašal 5,6 odstotka vseh kmetij (od leta 2018 se je povečal za 0,20 odstotka), delež površin pod ekološko pridelavo pa je v letu 2022 znašal 11 odstotkov vseh kmetijskih površin (od leta 2018 se je povečal za slab odstotek). Glede na počasno rast ekološke pridelave v Sloveniji je MKGP naročilo analizo trga z ekološkimi proizvodi in sprejelo akcijski načrt za povečanje kmetijskih površin pod ekološko pridelavo na 18 odstotkov vseh kmetijskih površin do leta 2027.

Javna služba varstva rastlin in Kmetijska svetovalna služba sta v Sloveniji dobro razviti in imata dolgoletno tradicijo. Število uporabnikov spletnega mesta za integrirano varstvo rastlin strmo narašča. V letu 2022 se je število uporabnikov povečalo za šestkrat v primerjavi z letom 2018. Pridelovalci redno uporabljajo nasvete za integrirano varstvo rastlin in nasvete za uporabo nekemičnih metod varstva rastlin, kar je eden od ciljev iz evropskega zelenega dogovora za zmanjšanje tveganj zaradi uporabe pesticidov.

NAP za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2022 je Vlada Republike Slovenije sicer sprejela decembra 2012, spremembe in dopolnitve NAP za obdobje 2018–2022 pa so bile sprejete maja 2018.

V teku so že aktivnosti z pripravo novega nacionalnega akcijskega načrta za obdobje 2025–2030. Delovna skupina strokovnjakov z različnih področij trenutno pripravlja nabor ukrepov za dodatno zmanjšanje vplivov FFS na okolje in zdravje ljudi. Novi NAP bo predvidoma sprejet do konca leta 2024.