Zakon o prostovoljstvu v šestem odstavku 41. člena določa, da mora ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbira podatkov, ki ga pripravi pristojna agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES), pripraviti skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga predložiti Vladi Republike Slovenije v seznanitev.

Analiza podatkov organizacij, vpisanih v vpisnik, kaže, da je v letu 2023 poročilo o prostovoljskem delu oddalo 2218 prostovoljskih organizacij in 268 organizacij s prostovoljskim programom - javnih zavodov. Za primerjavo, leta 2022 je poročilo oddalo 2094 prostovoljskih organizacij in 247 organizacij s prostovoljskim programom.

Skupno število prostovoljcev, ki so vpisani v vpisnik in so opravljali prostovoljsko delo, je bilo v letu 2023 206.845, kar je manj kot leta 2022, ko je bilo vpisanih 226.106 prostovoljcev. Prostovoljci so opravili skupno 8.072.127 ur prostovoljskega dela, kar je prav tako manj kot leta 2022, ko je bilo opravljenih 9.245.305 ur.

Največ prostovoljskega dela je bilo ponovno opravljenega na področju socialne dejavnosti, in sicer 47,4 odstotka. Skupna vrednost organiziranega prostovoljskega dela v letu 2023 je bila ocenjena na 79.531.540 evrov, kar je manj kot leta 2022, ko je bila vrednost ocenjena na 92.625.736 evrov. To še vedno kaže na pomemben prispevek prostovoljstva k splošni družbeni blaginji v Republiki Sloveniji.

Poročilo vključuje uradne podatke o organiziranem prostovoljskem delu, ki ga posamezniki opravljajo redno in najmanj 24 ur letno v okviru prostovoljskih organizacij. Ne zajema pa prostovoljstva, ki se opravlja v organizacijah, ki niso vpisane v vpisnik, ali prostovoljskega dela, ki ga posamezniki opravljajo manj kot 24 ur letno. Prav tako niso vključene manjše prostovoljske akcije. Zato ocenjujemo, da je dejanski obseg prostovoljskega dela v Sloveniji bistveno večji, kot ga zajemajo uradne evidence.

Pri obdelavi zbirnih podatkov o prostovoljstvu za leto 2023 je bilo ugotovljeno, da je prišlo do upada skupnega števila prostovoljskih ur in prostovoljcev. Vendar pa, kot kaže pregled poročila in povratne informacije prostovoljskih organizacij, ti podatki ne odražajo dejanskega stanja. V mesecih, ko je Slovenija stopila skupaj in nesebično pomagala prebivalcem, ki so jih prizadele poplave, je bilo vodenje evidenc in poročanje o prostovoljskem delu postavljeno na stranski tir. Posledično veliko neorganiziranega prostovoljskega dela, ki je bilo kljub temu izjemno pomembno, ni vključeno v uradno statistiko. Ta situacija poudarja dejstvo, da je obseg prostovoljskega dela v Sloveniji precej večji, kot ga zajemajo uradne evidence.