Gostitelj vrha, na katerega so bili poleg najvišjih predstavnikov institucij Evropske unije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Sveta Evrope povabljeni voditelji številnih evropskih držav, vključno z vsemi državami članicami EU, je bil novi predsednik vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Keir Starmer. Prvič se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

V izjavi pred začetkom zasedanja je premier dr. Golob napovedal, da bo Slovenija z Norveško sopredsedovala razpravi o energiji in povezljivosti v Evropi, podpisala Sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino, spregovoril pa bo tudi z angleškim premierjem Keirom Starmerjem. »Še posebej po volitvah v Združenem kraljestvu so znotraj Evrope visoka pričakovanja. Seveda je to odvisno od države do države, mi jih zagotovo imamo,« je dejal premier dr. Golob in dodal, da se Slovenija veseli okrepitve odnosov med državama.
 
Premier dr. Golob je ob robu vrha komentiral tudi razmere v Združenih državah Amerike: »Ne glede na to, kakšen bo izid prihajajočih volitev v Združenih državah Amerike, bomo morali najti načine za sodelovanje z njimi. Enotnost je tista, ki celotno Evropo, ne samo Evropsko unijo, naredi močnejšo.«

V okviru vrha so bile organizirane štiri okrogle mize voditeljev. Vodenje ene od njih je bilo zaupano predsedniku vlade dr. Golobu, ki je skupaj z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem sopredsedoval razpravi o energiji in povezljivosti na stari celini. Ob tej priložnosti sta voditelja opravila tudi dvostranski pogovor, v katerem sta se strinjala, da se k prizadevanjem za mir na Bližnjem vzhodu pritegne tudi Ukrajino.
 
V razpravi so voditelji, med katerimi je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, izpostavili pomen tesnejšega sodelovanja evropskih držav na področju energetske varnosti in energetskega prehoda, pri čemer so za večjo stabilnost in neodvisnost evropske oskrbe z energijo potrebna vlaganja tako v obnovljive vire energije kot v jedrsko energijo. V tem okviru so ključnega pomena tudi investicije v zmogljive energetske povezave širom stare celine. Zavzeli so se tudi za podporo Ukrajini pri obnovi njihovega energetskega sistema.

Premier dr. Golob je vrh izkoristil tudi za bilateralna srečanja. Srečal se je z vodjo opozicije Republike Belorusije Svetlano Tihanovsko, predsednikom vlade Kneževine Andore Xavierjem Espoto Zamorejem in predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim. Ob robu vrha je premier dr. Golob z ukrajinskim predsednikom Zelenskim podpisal tudi Sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada, s sporazumom pa je bil seznanjen tudi Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Sporazum je pokazatelj solidarnosti do države, ki je v stiski. Ukrajina je Sloveniji pomagala v času lanskoletnih poplav in Slovenija bo nadaljevala s humanitarno pomočjo Ukrajini.
 
Ob robu vrha se je predsednik vlade dr. Robert Golob srečal z novim predsednikom vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Keirom Starmerjem. V skupni pisni izjavi sta potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za njihovo okrepitev. Po dogovoru med voditeljema bo skupna izjava objavljena po vrhu, predvidoma ob 18.30.
 
V izjavi za medije po srečanju je premier dr. Golob, ki opravlja tudi funkcijo ministra za obrambo, dejal, da z zaskrbljenostjo spremlja ponovne požare na Krasu in je v rednem stiku s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom in državnim sekretarjem dr. Damirjem Črnčecem. »Odločitev za nakup letal AirTraktor se je izkazala za upravičeno, saj smo letošnje požare pričakali pripravljeni. Gašenje iz zraka se v primeru takšnih požarov, kot jih imamo v Sloveniji, izkazuje za ključno pomoč gasilcem na terenu,« je povedal in se zahvalil vsem, ki v teh trenutkih pomagajo na terenu, da čim prej pogasijo požar. Premier dr. Golob si bo prizorišče požara jutri tudi ogledal.
 
Premier dr. Golob se je udeležil tudi sprejema, ki ga je za voditelje priredil Njegovo veličanstvo kralj Karel III.
 
Evropska politična skupnost je bila jeseni 2022 vzpostavljena z namenom krepitve političnega dialoga v Evropi, sodelovanja za reševanje vprašanj skupnega interesa ter krepitev varnosti, stabilnosti in blaginje na stari celini. Prvi vrh je bil organiziran oktobra 2022 v Pragi, sledila sta mu vrh v Kišinjevu junija 2023 in v Granadi oktobra 2023.