Pravilnik predstavlja celovit pristop k organizaciji in upravljanju čakalnih seznamov ter zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev za paciente. Z uvedbo jasnih smernic in postopkov prispeva k večji transparentnosti, enakopravni obravnavi pacientov in skrajševanju čakalnih dob v slovenskem zdravstvenem sistemu. S tem se izboljšujejo kakovost življenja pacientov ter učinkovitost in dostopnost zdravstvenih storitev na nacionalni ravni.

Pravilnik določa, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev določiti ordinacijski čas tako, da zagotavljajo čim boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev za paciente. To vključuje različne vidike, kot so razporeditev delovnega časa zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ter uradne ure za paciente. Poleg tega morajo izvajalci objaviti informacije o svojih zdravstvenih delavcih, področju delovanja in čakalnih dobah na svojih spletnih straneh. To omogoča pacientom lažje razumevanje razpoložljivosti storitev in jim pomaga pri izbiri ustreznega izvajalca.

Pravilnik uvaja različne načine naročanja, ki omogočajo pacientom lažji dostop do zdravstvenih storitev. To vključuje tudi elektronsko naročanje prek sistema eNaročanje ter telefonsko naročanje v ordinacijskem času. To zagotavlja večjo fleksibilnost in učinkovitost pri naročanju ter zmanjšuje potrebo po fizičnem obisku izvajalca za naročanje.

Pooblaščena oseba za čakalni seznam skrbi za pravično obravnavo pacientov in ažurno upravljanje čakalnega seznama. Pacienti se uvrstijo na čakalni seznam glede na stopnjo nujnosti ter datuma in časa prejema napotne listine, da se zagotovita spoštovanje vrstnega reda in pravična obravnava vseh pacientov. Pacient lahko ob določitvi termina izrazi željo glede nadomestnega termina – če se ne strinja ne s prvotno predlaganim ne nadomestnim terminom, se to šteje kot pacientova zavrnitev izvedbe zdravstvene storitve in se ga črta s čakalnega seznama.

Z izračunom faktorja relativne čakalne dobe uvajamo nov, izboljšan način prenaročanja pacientov na odpovedane termine. Če se sprosti kakšen termin, ga izvajalec ponudi drugemu pacientu glede na vrstni red relativne čakalne dobe. Ta bo izračunana na podlagi razmerja med dejansko (realizirano) čakalno dobo in najdaljšo dopustno čakalno dobo za dano vrsto zdravstvene storitve. Izvajalci bodo torej tako na proste termine naročali tiste, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje.

Izvajalci morajo vzpostaviti stik s pacientom najmanj dvakrat pred načrtovano izvedbo zdravstvene storitve. To vključuje potrditev termina in opomnike pacientom, da se zmanjša tveganje neopravičene odsotnosti. Ta pristop prispeva k boljši organizaciji in zmanjšuje število zamud ali odpovedi terminov, kar omogoča izvajalcem boljšo izrabo svojega časa in sredstev.

Pravilnik določa tudi najdaljše dopustne čakalne dobe za različne stopnje nujnosti zdravstvenih storitev. To vključuje specifične omejitve za sume na maligna obolenja. S tem se zagotavlja pravočasna diagnoza in zdravljenje ter zmanjšuje tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov.

Več informacij najdete na spletni strani Uradnega lista RS - 060/2024.