Skoči do osrednje vsebine

V javni razpravi novela Gradbenega zakona

Na portalu eDemokracija je objavljena novela Gradbenega zakona, s katero izboljšujemo učinkovitost postopkov in ukrepov, tudi s prenosom nekaterih rešitev iz Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je bil sprejet po avgustovskih uničujočih poplavah. Novela je v javni razpravi do 1. avgusta 2024.

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor smo pripravili osnutek sprememb in dopolnitev Gradbenega zakona. Pripombe in predloge, prejete v času enomesečne javne razprave bomo proučili, se do njih opredelili in na spletni strani ministrstva objavili poročilo.

Ob tem dodajamo, da vzporedno z novelo Gradbenega zakona pripravljamo tudi spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju prostora, ki jih bomo v javno razpravo posredovali v kratkem. Določila obeh zakonov so namreč med seboj močno povezana.

Z novelo Gradbenega zakona ne uvajamo novih postopkov, ampak izboljšujemo učinkovitost postopkov in ukrepov, tudi s prenosom nekaterih rešitev, ki so bile vključene v Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.

Ključni cilji predlaganih sprememb Gradbenega zakona:

  • pri izdaji gradbenih dovoljenj učinkoviteje urediti način pridobivanje mnenj mnenjedajalcev (obvezna javna dostopnost podatkov, ki so podlaga za izdajo mnenj, poenotenje rokov za podajo mnenj na 30 dni, možnost podaje mnenja na zapisnik na upravni enoti, tiha privolitev mnenjedajalca z molkom);
  • v določenih primerih dopustiti začasno oskrbo novega objekta z vodo, kanalizacijo, električno energijo in dostopom na samooskrben način, če javna oskrba še ni zagotovljena;
  • odpraviti ovire pri dokazovanju lastninske pravice pri gradnji na obstoječih objektih (na nadzemnih delih objekta, ki posegajo na tuja zemljišča, če se z gradnjo ne posega na te dele);
  • zagotoviti prožno izvajanje gradnje z natančnejšo določitvijo manjših odstopanj od izdanega gradbenega dovoljenja, ki so še dopustna med gradnjo;
  • po kateri koli naravni nesreči, po vzoru ukrepov po lanskoletnih poplavah in plazovih, omogočiti obnovo obstoječih objektov z razširjeno nujno rekonstrukcijo (ne samo vrnitev v prvotno stanje objekta, temveč na podlagi izdelanega projekta za izvedbo možna posodobitev v okviru dopustnih manjših odstopanj);
  • posodobiti postopek pridobivanja odločbe o domenitvi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po samem zakonu za objekte starejše od 1967 oziroma 1991, ki se danes še vedno izvaja po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) iz leta 2002, ter poenotiti mejno leto na 1991 za vse objekte;
  • izboljšati določbe glede zahtev po univerzalni dostopnosti objektov in urediti nadzor.