Med obiskom so bili predstavljeni ključni ukrepi in napori za obnovo gozdov, ki so bili poškodovani v prejšnjih požarih. Sanacijski načrt zajema celotno površino poškodovanih gozdov v požaru Goriški Kras, ki je bil eden največjih požarov v zgodovini Slovenije. Požar, ki je izbruhnil 15. julija 2022 in bil pogašen štirinajst dni kasneje, je zajel skupno 3.707 hektarjev površin, od tega 2.902 hektarjev gozdov. V Sloveniji in Italiji je skupno pogorelo okoli 4.500 hektarjev površin.

Po prvih ocenah je požar iz prejšnjega tedna zajel okoli 150 hektarjev pretežno odraslega borovega gozda. Ta ocena je bila po besedah predstavnikov ZGS nekoliko prevelika. Konec tedna so s terenskim ogledom in obhodom zarisali dejansko površino, ki je pogorela in to ocenjujejo na okoli 90 hektarov.

Obnova poškodovanih gozdov je dolgoročen proces, ki zahteva znatna finančna sredstva in vključuje obsežna prizadevanja različnih deležnikov. Trenutno so ocenjena sredstva za sofinanciranje izvedbe sanacijskih ukrepov iz več virov, vključno z integralnim proračunom Republike Slovenije, Gozdnim skladom, Programom razvoja podeželja 2014–2020 ter Skladom za podnebne spremembe, v skupni višini 16,6 milijona evrov.

Ministrica Čalušić je ob obisku poudarila, da se narava obnavlja počasi in da je obnova gozdov dolgotrajen proces. S ponavljajočimi se požari se krepi zavedanje o pomenu dolgoročne zaščite in trajnostnega upravljanja gozdov, ki je ključno za ekološko ravnovesje in zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami. Ob tej priložnosti je ministrica dejala:

»Danes sem si ogledala pogorišče na Krasu in se seznanila s tem, kako so ob požaru potekali postopki. Glavna ugotovitev je, da imamo dober sistem za gašenje požarov, zato bi se rada v prvi vrsti zahvalila vsem intervencijskim skupinam, civilni zaščiti za reševanje, gasilcem in ne nazadnje tudi veliki strokovni podpori Zavoda za gozdove za njihovo hitro aktivacijo.«

Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na ZGS, je izpostavil:

»Ob požarih, ko se sproži državni načrt ukrepanja ob velikih požarih, se med drugimi aktivira tudi Zavod za gozdove RS. Vloga zavoda je, da z vsem znanjem o gozdu, poznavanjem terena in pa tudi z gozdarskimi kartami podpira intervencijske enote in jih usmerja. V zadnjih dveh požarih smo dobili tudi dodatne naloge. Konkretno v tem požaru smo skupaj s Slovenskimi državnimi gozdovi in nekaterimi drugimi izvajalci koordinirali čiščenje protipožarnih prometnic, skrbeli za prevoznost, da bi lahko intervencijska vozila, če bi se požar širil proti vzhodu, lažje dostopala.«

Branka Gašparič, vodja Krajevne enote Sežana, ZGS je dodala:

»Pokrivamo veliko območje šestih občin. Že požar iz leta 2022 je razkril probleme glede protipožarnih prometnic in prevoznosti. Od prvega večjega požara, ki je bil na tem območju že leta 1994, smo zasnovali mrežo protipožarnih prometnic, ki jih imenujemo protipožarni preseki. S tem smo odprli prostor in omogočili lažji dostop intervencijskim vozilom in lastnikom parcel.«

Župan občine Komen je pozval k sistemskim spremembam na nivoju države in pojasnil: »Eden od izzivov je zaraščanje Krasa in kmetijskih površin. Potrebno bo zagotoviti sečnjo, vendar je to le kratkoročna rešitev. Edina trajnostna rešitev je kmetijstvo in živinoreja, vendar je to v upadanju.« Z ministrico Čalušić sta se zavezala k skupnemu reševanju težave trajnega zaraščanja kmetijskih zemljišč.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo sicer objavili ukrep Podpora za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov iz Programa razvoja podeželja RS 2021-2020 za leto 2024. V okviru tega ukrepa sta bila objavljena dva razpisa, na katera je prispelo 87 vlog. Odobrenih je bilo 1,7 mio evrov sredstev. Avgusta se predvideva objava tretjega javnega razpisa v višini 1,1 mio evrov.