Da bi državam članicam olajšala gospodarsko in socialno okrevanje po pandemiji covida-19, okrepila njihovo odpornost ter pospešila zeleni in digitalni prehod, je Evropska komisija (EK) leta 2020 oblikovala obsežen finančni sveženj NextGenerationEU. Za koriščenje njegovega najobsežnejšega dela, Mehanizma za okrevanje in odpornosti, so države članice pripravile svoje načrte reform in naložb.

Za izvedbo naložb ima Slovenija do konca leta 2026 na voljo 1,61 milijarde nepovratnih sredstev, koristi pa lahko tudi do 1,07 milijarde evrov posojil. Država bo sredstva prejela po obrokih, in sicer v desetih obrokih za nepovratna sredstva in šestih za posojila, s katerimi je povezanih 205 mejnikov in ciljev na naložbah in reformah. EK posamezen obrok izplača, ko oceni, da je država zadovoljivo izpolnila z obrokom povezane mejnike in cilje.

Vlada je v Bruselj do danes posredovala tri zahtevke za plačilo, in sicer za štiri obroke za nepovratna sredstva in dva za posojila (skupaj 64 mejnikov in ciljev). Država je že prejela izplačilo prvega in drugega zahtevka (56 mejnikov in ciljev). Skupaj s predplačili je Slovenija do danes prejela 841 milijonov evrov, od tega 531 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Izplačilo tretjega zahtevka v skupni neto vrednosti 258 milijonov evrov, ki je sestavljen iz četrtega obroka za nepovratna sredstva in drugega za posojila (skupaj osem mejnikov), pričakujemo v jeseni.

Na drugi strani je država končnim prejemnikom oziroma skrbnikom projektov že izplačala pol milijarde evrov za izvedene aktivnosti.

Z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost smo v treh letih med drugim:

• uredili in opremili dve železniški progi (na odsekih Kranj–Jesenice in Ljubljana–Brezovica) ter obnovili dve železniški postaji (v Grosupljem in Domžalah),
• zaključili sedem občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo ter devet projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
• več kot 700 mladim omogočili zaposlitev za nedoločen čas,
• oblikovali 20 konzorcijev podjetij, ki so pripravili svoje strategije digitalnega razvoja,
• 204 javnim zavodom s področja raziskovanja in izobraževanja zagotovili optično povezavo nad 1 Gb/s in vzpostavili 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo 100 Gb/s, ki povezujejo podatkovna vozlišča javnih zavodov na področju raziskovanja,
• 16 vzgojno izobraževalnih zavodov je prejelo 36 robotskih rok, ki bodo učencem omogočile pridobitev dodatnih znanj in veščin za poklice prihodnosti,
• zagotovili več kot 600 dodatnih javnih najemnih oziroma oskrbovanih stanovanj na 12 lokacijah po celotni državi.

Izvedene so bile tudi številne druge aktivnosti za digitalni in zeleni prehod. Zaključenih, v izvajanju oziroma tik pred izvajanjem je čez 1000 projektov. Med večjimi sta projekta Univerze v Ljubljani - nova Veterinarska fakulteta in prostori Kampusa Medicinske fakultete na Vrazovem trgu, projekt dograditve Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir (digitalizacija poslovanja ter povezava prostorske, zemljiške in okoljske politike).

Od skupno 36 načrtovanih beležimo izvedbo 15 reformnih ukrepov. V okviru reformnih ukrepov so bili pripravljeni in sprejeti številni strateški dokumenti in pravni akti, s katerimi želimo izboljšati in okrepiti delovanje podsistemov države. Med drugim so v veljavo stopili Zakon o spodbujanju investicij, Zakon o debirokratizaciji, Zakon o oskrbi z električno energijo, Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu ter sprememba Stanovanjskega zakona. Sprejeti so bili Strategija digitalne transformacije podjetij, Načrt razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025 in Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023–2027.

Več informacij o izvajanju NOO si lahko preberete na spletni strani noo.gov.si. Primere NOO projektov najdete tudi na interaktivnem zemljevidu EK.