Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027 uvrstila projekt ureditve univerzalne dostopnosti Gimnazije Poljane

Projekt Gimnazije Poljane je bil s Sklepom št. 4110-260/2022/14 z dne 15. 3. 2024 izbran za financiranje zagotavljanja univerzalne dostopnosti in uporabnosti objektov srednjega šolstva in zavodov v letu 2024. Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS omenjeni projekt uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027.

Namen investicije je izboljšanje dostopnosti in uporabnosti objekta Gimnazije Poljane za gibalno ovirane dijake, zaposlene in obiskovalce. Investicija je predvidena v objektu Gimnazije Poljane, ki se nahaja na Strossmayerjevi 1 v Ljubljani.

Cilj investicije je izgradnja zunanjega dvigala, ki bo omogočala dostop do vseh etaž objekta (klet, pritličje, 1., 2. nadstropje in mansarda) neposredno z nivoja zunanjega terena. Dvigalo bo izvedeno v zunanjem atriju objekta izven stavbnega ovoja, kot je to že izvedeno z evakuacijskimi stopnišči. Pred vhodom v dvigalni jašek je predvidena manjša kovinska nadstrešnica. V objektu je predvidena tudi postavitev dvižne ploščadi in preureditev sanitarij v pritličju in 2. nadstropju, kjer le-te še niso prilagojene gibalno oviranim osebam.

Ocenjena vrednost investicije znaša 644.021,00 evrov  z DDV. Stroški investicije bodo pokriti iz sredstev Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (524.021,00 evrov) in iz lastnih sredstev zavoda (120.000,00 evrov).

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Center za varnejši internet bo krepil koristno rabo spleta in ozaveščal o negativnih pojavih 

Na odboru je Vlada nov projekt z nazivom Center za varnejši internet uvrstila v Načrt razvojnih programov 2024–2027. Center zlasti med mladimi krepi sposobnosti za soočanje z negativnimi pojavi na spletu ter ozavešča in s praktičnimi primeri predstavlja priložnosti in koristne rabe spleta. Projekt sofinancira Ministrstvo za digitalno preobrazbo, polovico sredstev pa prispeva Evropska komisija. Celotna ocenjena vrednost projekta je dobrih 710 tisoč evrov, predvideni konec financiranja projekta pa september 2025. 

Namen projekta je zagotavljanje informacij o varnosti na spletu in izobraževalnih virov, ozaveščanje javnosti ter izvajanje storitev svetovanja in poročanja (preko namenskih telefonskih linij za pomoč) za otroke in mlade, starše in skrbnike, učitelje ter vzgojitelje in druge strokovnjake, ki delajo z otroki.  

Prav tako je namen projekta pomoč mladoletnikom pri tem, da postanejo medijsko pismeni digitalni državljani. Projekt Center za varnejši internet prebivalcem omogoča tudi, da anonimno prijavijo primere spolne zlorabe otrok na spletu. Posebna pozornost je namenjena otrokom s posebnimi ali specifičnimi potrebami, vključno z otroki iz ranljivih okolij, ter naprednim digitalnim tehnologijam, kot so umetna inteligenca, virtualna resničnost, internet stvari. 

Projekt zagotavlja storitve, kot so: ozaveščanje otrok, mladih ter odraslih, ki delajo z otroki in mladimi, o tveganjih in priložnostih na spletu; linija za pomoč (telefon, elektronska pošta, spletni klepet) v primeru težav; spletna prijavna točka za prijavo nelegalnih spletnih posnetkov in fotografij spolnih zlorab otrok in mladih, pa tudi rasističnih in ksenofobnih spletnih vsebin; redna srečanja med otroki in mladimi za izmenjavo mnenj in znanj ter izkušenj pri uporabi digitalnih tehnologij; podpora implementaciji relevantnih določb evropske uredbe o digitalnih storitvah (angleško Digital Services Act DSA), denimo pri izvajanju testov, povezanih z določbami DSA, ki so usmerjene v zaščito mladoletnih oseb. 

Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Opredelitev do sklepa Državnega sveta k Zaključkom posveta Problematika evidentiranja škod od divjadi – stanje in možnosti izboljšav

Vlada RS se je na današnji seji odbora za gospodarstvo opredelila do sklepa Državnega sveta k Zaključkom posveta Problematika evidentiranja škod od divjadi – stanje in možnosti izboljšav in ga pošlje Državnemu svetu.

Vlada RS podaja opredelitev do Zaključkov posveta Problematika evidentiranja škod od divjadi – stanje in možnosti izboljšav, na katerem je tudi sama aktivno sodelovala. Strinja se z zaključki posveta, da številčnost posameznih vrst divjadi (zlasti vrste: navadni jelen, divji prašič in evrazijski šakal) narašča, s tem pa posledično narašča tudi obseg škod, povzročen s strani teh vrst divjadi, in da divjad glede na vse motnje v naravnem okolju (vožnja z motornimi kolesi, štirikolesniki, nekatere turistične in prostočasne dejavnosti ipd.), spreminja svoje navade. Na drugi strani pa se obveznosti koncesionarjev iz tega naslova večajo, saj se načrti odvzema posameznih vrst divjadi glede na povečano številčnost teh vrst višajo. Poleg tega se sektor lovstva sooča s starajočo starostno strukturo lovcev, ki težko sledi vse višjim in bolj zahtevnim načrtom odvzema divjadi. Dodatni izziv predstavlja tudi splošno negativno javno mnenje do izvajanja lova, kar še dodatno otežuje izvajanje upravljanja z divjadjo v lovskih vrstah. Vlada RS se zaveda navedene problematike in poizkuša aktivno pristopati k čim bolj sprotnemu reševanju nastalih težav, ki izvirajo iz teh sprememb. Pripravljene spremembe zakonodaje na področju divjadi in lovstva kot tudi na področju ohranjanja narave (zlasti z vidika upravljanja velikih zveri) v veliki meri naslavljajo problematiko, ki je bila izpostavljena na posvetu. Cilj sprememb in dopolnitev Zakona o divjadi in lovstvu je ustvariti preglednejši in preprosto sledljiv sistem upravljanja divjadi z možnostjo digitalizacije področja zaradi izboljšanja dobrobiti divjadi in vseh ostalih ekosistemskih koristi.

Poleg navedenih zakonodajnih aktivnosti Vlade na področju upravljanja z divjadjo in velikimi zvermi podaja še pojasnilo v zvezi z zaključkom, kjer je predlagana uvedba finančnih spodbud za odvzem jelenjadi po vzoru divjega prašiča. V zvezi s tem Vlada pojasnjuje, da upravljanja jelenjadi ni mogoče enačiti z divjim prašičem, ki ga Bernska konvencija neposredno ne varuje, zato tudi možne izjeme pri lovu jelenjadi ne moremo enačiti s sprostitvami pri lovu divjih prašičev, ki jih imamo iz razloga visoke stopnje ogroženosti na podlagi epizootioloških razmer glede afriške prašičje kuge v sosednjih državah.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Sprememba izhodiščne vrednosti projekta 1541-22-7004 »Upravljanje trajnostne mobilnosti na turistični lokaciji Predjama – Predjama sustainable«

Vlada je v veljavnem Načrtu razvojnih programov za obdobje 2024-2027 spremenila izhodiščno vrednost projekta 1541-22-7004 »Upravljanje trajnostne mobilnosti na turistični lokaciji Predjama – Predjama sustainable«. Namen projekta je izboljšati upravljanje mobilnosti in zmanjšati število vozil obiskovalcev na lokaciji, ne da bi se zmanjšali obisk Predjame, tako da bodo doseženi specifični cilji projekta:

• priprava mobilnostnega načrta in uvedba ukrepov na lokaciji Predjama;
• izvedba kampanj za obveščanje in ozaveščanje javnosti z namenom spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti in
• ureditev infrastrukture, kar vključuje ureditev parkirišča, vključno s postavitvijo e-polnilnic za električna kolesa ter ureditev avtobusne postaje.

Zaradi razmer na trgu gradbenih storitev, na katere investitor ni imel vpliva, je prišlo do izrazitih dvigov cen tako materialov kot storitev. Prav tako je bilo tekom izvedbe del ugotovljeno, da so potrebna dodatna dela pri ureditvi parkirišča in avtobusne postaje na Prepihu. Zaradi navedenega je bila izdelana novelacija dokumenta identifikacije investicijskega projekta in investicijski program. Ocenjena vrednost investicije po novelaciji znaša 741.284,49 EUR. Sredstva so zagotovljena na proračunskih postavkah Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, in sicer:

• PP 231522: EGP FM 14-21 - Finančni mehanizem EGP v višini 459.277,95 EUR in
• PP 231523: NOR in EGP FM 14-21 - slovenska udeležba v višini 81.049,05 EUR.

Dodatna sredstva v višini 101.437,07 EUR bo zagotovila Občina Postojna iz lastnih sredstev.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Upravi za zaščito in reševanje sredstva za stroške ocenjevanja škode v kmetijstvu

Vladni odbor za gospodarstvo je danes sklenil, da se Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje zagotovijo pravice porabe iz sredstev sklada proračunske rezerve v višini 11.244 evrov. Sredstva bodo namenjena za kritje stroškov ocenjevanja neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji po neurjih s točo med lanskim majem in avgustom.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada uvrstila projekt Razvoj statističnega sistema v BIH – Twinning v Načrt razvojnih programov 2024–2027

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila tudi projekt Razvoj statističnega sistema v BIH – Twinning. Namen projekta je povečati obseg statističnih podatkov v BiH in usklajenosti s pravnim redom ter standardi EU na področju statistike s krepitvijo institucionalne zmogljivosti statističnega sistema BiH in z izboljšanjem poslovnih statistik, statistike turizma, delovne sile, informacijske družbe ter plačilne bilance. Statistični urad RS - v imenu Slovenije - pri izvedbi Twinning projekta sodeluje kot sodelujoči partner v konzorciju z vodilno članico Dansko. Sodelujoči partnerici v projektu sta tudi Italija in Finska.

Sredstva za kritje vseh stroškov projekta bodo zagotovljena s strani projekta, ki ga financira EK v okviru sredstev programa IPA 2019, zato sodelovanje ne bo pomenilo finančnega bremena za državni proračun.

Vir: Statistični urad RS