Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvedbi intervencij kmetijske politike za leto 2024

Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvedbi intervencij kmetijske politike za leto 2024 (v nadaljevanju: uredba).

Z uredbo Vlada RS med drugim jasneje opredeli pojem vodovarstvenega območja, 28. marec 2025 pa določi kot zadnji dan roka za podajo izjave oziroma predložitev dokazov o izpolnjevanju pogoja upravičenosti ter morebitne spremembe in umike zahtevkov zbirne vloge tudi za shemo konzervirajoča obdelava tal intervencije SOPO, če se ta shema izvaja kot naknadni posevek.

Uredba za operacijo strmi travniki spreminja stopnjo kontrole na terenu, in sicer s 3 na 5 odstotkov. Pri ekološkem kmetovanju se 3 odstotna stopnja kontrole izvaja tudi za ekološko čebelarjenje, 3 odstotno stopnjo kontrolo uredba na novo določa tudi za novo intervencijo habitatni tipi in vrste.

Uredba nadalje določa, da v primerih, če je čezmerna prijava površine za skupino kmetijskih rastlin večja od dveh hektarjev, vendar ta ne dosega 20 odstotkov, se plačila ne bo več zavrnilo v celoti. Plačilo bo zavrnjeno v celoti le v primeru, če bo čezmerna prijava za zadevno skupino kmetijskih rastlin večja od 20 odstotkov. Uredba spreminja tudi izračun upravne sankcije v primeru nepravilne prijave površin na način, da bo sankcija odmerjena in upoštevana zgolj v povezavi z glavnim posevkom.

Informacija o nameravanem podpisu Skupne izjave ministrov za kmetijstvo in ministrov za raziskave držav članic pobude BIOEAST

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Skupne izjave ministrov za kmetijstvo in ministrov za raziskave držav članic pobude BIOEAST. 

Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo z dr. Igorjem Papičem, ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, sopodpisnica Skupne izjave ministrov za kmetijstvo in ministrov za raziskave držav članic pobude BIOEAST. Države članice pobude BIOEAST so: Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. 

Države članice pobude BIOEAST s skupno izjavo izražajo podporo okrepljenemu sodelovanju na področju raziskav, inovacij in razvoja v kmetijstvu in drugih sektorjih biogospodarstva ter izražajo namero, da skupaj z državami Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva oblikujejo skupno partnerstvo na področju raziskav in inovacij. Cilj tega skupnega partnerstva bo obravnavati medsebojne povezave med trajnostnimi naravnimi viri, prehranskimi sistemi in uvajanjem biogospodarstva v srednji in vzhodni Evropi.

Sprememba programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v sektorju ribištva in akvakulture, zaradi poplav in zemeljskih plazov 4. avgusta 2023

Vlada Republike Slovenije je sprejela Spremembo Programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v sektorju ribištva in akvakulture, zaradi poplav in zemeljskih plazov 4. avgusta 2023.

V Programu odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v sektorju ribištva in akvakulture, zaradi poplav in zemeljskih plazov 4. avgusta 2023, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela s sklepom številka 84400-7/2024/3 z dne 28. 3. 2024, se v 4. poglavju »Vsebina programa« v podpoglavju 4.4. »Ocena števila upravičencev do finančnih sredstev za odpravo posledic škode na stvareh v sektorju ribištva in akvakulture zaradi poplav 4. avgusta 2023« točka 4.4.1. spremeni tako, da se glasi:

»4.4.1. Upravičenci do državne pomoči so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zavodi in zadruge ter nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter društva, ki opravljajo dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture.«.

Sprememba v programu v ribištvu se torej izvede tako, da je vsebina točke 4.4.1. skladna s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Predlagana sprememba programa ne predstavlja dodatnih finančnih posledic za proračun RS.

Poročilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2023

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, objavlja primere dobrih poslovnih praks na svoji spletni strani in o tem obvešča javnost. Pri tem mora delovati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti. V skladu z zakonodajo je pri svojem delu neodvisen in samostojen, materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje pa zagotavlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Področja delovanja:

• prireja in proizvodnja mesa in mesnih izdelkov,
• pridelava in predelava sadja in zelenjave,
• prireja in predelava mleka,
• proizvodnja drugih živil,
• komuniciranje z deležniki in javnostjo.

Poglavitne ugotovitve:

• še vedno se ugotavlja različno razumevanje deležnikov nedovoljenih ravnanj po zakonu za isto nedovoljeno ravnanje,
• razmere na svetovnih trgih so v letu 2023 vplivale tudi na verigo preskrbe s hrano,
• v izjemnih razmerah bi bila veriga preskrbe s hrano soočena s težavami,
• najšibkejši členi v verigi so dobavitelji – pridelovalci,
• inflacija je v letu 2023 vplivala tudi na odnose v verigi preskrbe s hrano,
• spletna stran varuha je bila obiskana podobno kot v preteklem letu,

težave pri delovanju varuha se z uveljavitvami sprememb Zakona o kmetijstvu, izvedenih v letu 2023, ne zmanjšujejo.