Izhodišča Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu predvidevajo poenotenje in poenostavitev postopkov za priznavanje poklicnih kvalifikacij tujih zdravstvenih delavcev, kar bo zmanjšalo stroške in administrativne ovire ter pripomoglo k bolj dostopnemu zdravstvenemu sistemu. Slovenija se sooča s pomanjkanjem zdravstvenega osebja, zato je treba sprejeti ukrepe, ki bodo tujcem omogočili hiter vstop na trg dela ter čimprejšnji začetek integracije v družbo. Trenutni postopki priznanja tujih kvalifikacij pa so zapleteni in precej dolgotrajni.

Predlog zakona zato uvaja določene novosti, s katerimi bo naš zdravstveni sistem postal bolj dostopen za vstop tujih zdravstvenih strokovnjakov. Enotna pravila za priznanje poklicnih kvalifikacij za vse zdravstvene poklice bodo zmanjšala birokratske zaplete in dodano pospešila proces priznanja kvalifikacij. Kljub temu pa bo preverjanje strokovnosti, znanja in kakovosti kandidatov ostalo na visoki ravni. Izvedenci bodo natančno presojali izobraževalne programe in delovne izkušnje kandidatov, kar bo zagotovilo, da v slovenski zdravstveni sistem vstopajo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki.

Novi ukrepi vključujejo možnost do šestmesečnega usposabljanja pri delodajalcu, ureditev začasnega priznanja kvalifikacij za izvajanje demonstracijskih operacij ter poenotenje stroškov postopkov. Predvidevajo tudi uvedbo izvedenca po potrebi za specifične izobraževalne programe, opravljanje strokovnih izpitov s tolmačem ter vezanost zdravstvenih delavcev na zaposlitev pri delodajalcu po zaključku postopka. S temi spremembami želimo zagotoviti stabilno delovanje zdravstvenega sistema in olajšati vključevanje tujih zdravstvenih delavcev v naše okolje.

Izhodišča za pripravo Zakona o Inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti pa predvidevajo poenotenje kriterijev za ocenjevanje delazmožnosti. Trenutno so izvedenski organi razpršeni med različne zavode – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV). Izvedenski organi delujejo ločeno in med seboj niso povezani. Sočasno iskanje rešitev, hitrejše vračanje na delo ali pa iskanje rehabilitacijskih potencialov oziroma pravic iz invalidskega zavarovanja je zato zelo oteženo.

Z zakonom in nato delovanjem enotnega izvedenskega organa bodo kriteriji za ocenjevanje začasne in trajne nezmožnosti za delo poenoteni. Pri tem bo pomembna osredotočenost na ohranjanje delazmožnosti in ne primarno na omejitve, ki so posledica bolezni ali poškodbe. Cilji zakona so tudi boljša kadrovska izkoriščenost in racionalizacija postopka. Državljani bodo tako hitreje prejeli odločitev in se jim ne bo treba obračati na različne institucije. S poenoteno, hitrejšo obravnavo v prvih nekaj mesecih bolniške odsotnosti se bodo lahko hitreje vrnili na delo, se usposobili za drugo delo ali pa uveljavili pravice ob izgubljeni delazmožnosti.

Prednosti skupnega izvedenskega organa vključujejo tesnejše sodelovanje med posameznimi izvedenskimi organi, delodajalci in specialisti medicine dela, enotno in strokovno obravnavo zavarovanih oseb, usmerjeno v hitro vračanje na delo ali v pridobitev pravic socialne varnosti. Zakon bo centralizirano uredil področje izvedenstva in s tesnim sodelovanjem vseh deležnikov izboljšal učinkovitost reševanja zadev na področju socialne varnosti. Gre torej za večnivojsko, horizontalno povezovanje izvedenskih organov, rehabilitacijskih storitev, vključevanje delodajalcev in pooblaščenih specialistov medicine dela.