Pravosodni ministri so razpravljali o pravni konkurenčnosti Evropske unije (predvsem v okviru prihodnosti pravosodnega sodelovanja), o vlogi umetne inteligence v pravosodnem sektorju in njenem možnem prispevku k bolj dostopnemu in učinkovitemu pravosodju, ter o prihodnosti pravosodnega sodelovanja v luči prihajajočih pogajanj o strateških smernicah za načrtovanje zakonodajnih in operativnih programov na področju pravosodja in notranjih zadev oz. območja svobode, varnosti in pravice.

Brglez je v sklopu razprave o pravni konkurenčnosti izpostavil bistvo civilnega pravosodja, ki je, med drugim, namenjeno zaščiti šibkejših posameznikov in zagotavljanju enakosti, predvidljivosti ter ohranjanju evropskih vrednot.

Aktualna je bila razprava o umetni inteligenci, ki tudi v pravosodju lahko pozitivno vpliva na uveljavljanje pravic posameznikov in pripomore k njihovemu opolnomočenju. Pomemben pri tem pa je etični vidik ter  zavedanje, kako lahko umetna inteligenca posega v temeljne pravice posameznikov. Umetna inteligenca ne more nadomestiti človeške presoje, pomembno pa je tudi zavedanje o zaskrbljujočem pojavu škodljivih in nevarnih sistemov umetne inteligence, ki lahko povzročijo resno škodo ljudem in posledično postavljajo v novo luč vprašanja o kazenski odgovornosti, na kar je v svoji razpravi opozoril tudi Brglez.

V razpravi o prihodnosti območja svobode, varnosti in pravice EU so države članice spregovorile o prioritetah za naslednji zakonodajni cikel, o metodologiji dela ter načelih, ki naj vodijo prihodnje delo Evropske komisije. Madžarsko predsedstvo Svetu EU na področju pravosodja in notranjih zadev načrtuje oblikovanje Strateških smernic, ki bodo zagotavljale tudi okvir za izvajanje Strateške agende 2024-2029. Slovenija, ki je bila pobudnica razprav o prihodnosti kazenskega prava EU, poudarja pomen skladnosti pristopov v različnih kazenskopravnih instrumentih EU, ki bo omogočila ustrezen prenos in poenoteno kazenskopravno ureditev v državah članicah. Vloga in sporočilnost kazenskega prava mora temeljiti na družbenih vrednotah ter etiki in morali, glavno vodilo kazenskega pravosodja pa mora biti dosledno in učinkovito odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, s ciljem varovanje pravnih redov in vladavine prava. To vpliva na stabilnost družbe, učinkovito varovanje pravic oškodovancev in s tem tudi poslovnega okolja. Ob tem je državni sekretar še poudaril, da kazensko pravo ne more biti glavno orodje urejanja družbenih razmerij, temveč zgolj odziv na najhujše odklone.