Dnevni red zasedanja se je osredotočal na problematike s področja javnega zdravja, s katerimi se soočajo vse države članice in bi jih bilo smiselno čim prej celovito nasloviti na ravni Evropske unije (EU). To so kardiovaskularne bolezni, darovanje in presaditve organov ter  izvajanje Uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru.  

Najprej so ministri za zdravje in vodje delegacij razpravljali o kardiovaskularnem zdravju in se dotaknili vprašanja, kako se spopasti s številnimi posledicami bolezni srca in ožilja v okviru usklajenega ukrepanja na ravni EU. Madžarsko predsedstvo Svetu EU je izpostavilo, da je breme kardiovaskularnih bolezni v EU zelo zaskrbljujoče in ima resne posledice, ki se raztezajo na posameznike in družine ter na širše gospodarsko okolje. Glavni vzroki umrljivosti in dejavniki invalidnosti so ishemična bolezen srca, možganska kap in hipertenzija, ki so tudi prevladujoča stanja zdravstvenih težav v skupnosti. Kompleksnost izzivov teh bolezni povečuje vrsta dejavnikov, vključno staranje prebivalstva, dejavniki tveganja, povezani z življenjskim slogom, kot so debelost, kajenje, uživanje alkohola in telesna neaktivnost, ki jih je mogoče preprečiti, ter okoljski stresorji, zlasti tisti, ki izhajajo iz podnebnih sprememb.

Državna sekretarka Vodnik je povedala, da so tudi v Sloveniji bolezni srca in ožilja med največjimi javnozdravstvenimi problemi. Zato smo v zadnjih letih okrepili preventivne aktivnosti v vseh življenjskih obdobjih na ravni primarnega zdravstvenega varstva. Na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva imamo mrežo za oskrbo bolezni koronarnih arterij in srčnega infarkta ter imamo raznoliko specialistično in subspecialistično zdravljenje drugih bolezni srca in ožilja. Od leta 2017 je multidisciplinarna rehabilitacija sestavni del zdravljenja. Po mnenju Slovenije so potrebni podatki za učinkovitejše spremljanje in vrednotenje dejavnosti ter več raziskav. Državna sekretarka je še izpostavila, da  potrebujemo učinkovite politike javnega zdravja na ravni EU, in sicer na področju škode, ki jo povzročajo tobak in z njim povezani izdelki ter alkohol. Prav tako bi morali skupno obravnavati nezdravo prehrano in pomanjkanje telesne dejavnosti. Bolje moramo razumeti in obravnavati tudi komercialne dejavnike zdravja.

V času delovnega kosila so ministri za zdravje in vodje delegacij razpravljali o identificiranih nacionalnih izzivih v zvezi z implementacijo Uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru, ki zasleduje dva glavna cilja, in sicer postaviti državljane v središče zdravstvenega varstva in jim omogočiti popoln nadzor nad njihovimi podatki, da bi dosegli boljše zdravstveno varstvo po vsej Evropski uniji, in pod strogimi pogoji omogočiti uporabo zdravstvenih podatkov za namene raziskav in javnega zdravja. Za uspešno izvajanje te uredbe morajo tako Evropska komisija kot države članice sprejeti ustrezne ukrepe. Državna sekretarka Vodnik je v svoji intervenciji povedala, da v Sloveniji obstoječa infrastruktura e-zdravja zagotavlja trdne temelje za prihodnje izvajanje evropskega prostora za zdravstvene podatke.

Zadnja razprava tokratnega neformalnega srečanja zdravstvenih ministrov pa se je nanašala na prihodnje ukrepe na evropski ravni v zvezi  z darovanjem in presajanjem organov. Madžarsko predsedstvo je predstavilo, da se na splošno Evropska unija že več let spopada z velikim in vse večjim izzivom zaradi pomanjkanja darovanja organov, kar neposredno vpliva na tisoče bolnikov, ki čakajo na življenjsko pomembne presaditve. Večina evropskih držav v enem letu na čakalni seznam uvrsti več bolnikov s končno odpovedjo organov, kot jih je odstranjenih zaradi presaditve. Za izboljšanje sistemov darovanja organov in praks presajanja po vsej EU bi bila potrebna celostna strategija, ki vključuje inovativne medicinske prakse, trdne pravne in etične okvire ter celovito javno izobraževanje za spodbujanje kulture darovanja. Cilj je povečati učinkovitost, pravičnost in trajnost v vseh državah članicah.

Glede te problematike je državna sekretarka poudarila, da imamo v Sloveniji odličen, varen in pregleden sistem darovanja in presaditve ter da že vrsto let dosegamo odlične rezultate glede števila donatorjev. Zato se v Sloveniji trenutno ne soočamo s pomanjkanjem darovanja organov. Lani smo dosegli celo več kot trideset dejanskih donatorjev na milijon prebivalcev, kar pomeni, da smo med najuspešnejšimi državami na svetu. Izidi zdravljenja so boljši od povprečnih rezultatov držav Eurotransplanta. Od samega začetka smo upoštevali vsa ključna priporočila Sveta Evrope, zakonodajo EU in akcijski načrt za obdobje 2009-2015 ter ključna načela, kot so visoka strokovnost, nedonosnost, etika, altruistično doniranje, celovit nadzor in inovativnost.  Slovenija podpira nadaljnje aktivnosti na ravni EU, ki naj bi temeljile na zbiranju podatkov in dobrem pregledu nad že doseženim na področju darovanja in presaditve organov.