Pobuda Pospeševalnika najboljših praks izhaja iz razprav na srečanjih Odbora za digitalno desetletje, njen cilj pa je spodbuditi skupno reševanje problemov, navdihniti inovativne strategije in pomagati pri premagovanju strukturnih izzivov za doseganje ciljev digitalne preobrazbe EU do leta 2030. Za vsako od ključnih področij je določena vodilna država članica, ki vodi in usklajuje skupinske razprave, zbira povratne informacije o posameznem sklopu z usklajevanjem delovnih skupin, ustanovljenih prek orodja IT, vodi  delavniške razprave in predstavlja svoje ugotovitve na sestanku odbora digitalnega desetletja.

Predlagani pospeševalnik najboljših praks bo služil kot katalizator skupnega napredka; zagotovil bo platformo za izmenjavo najboljših praks, pospeševanje inovacij in spodbujanje sodelovanja pri reševanju skupnih izzivov, kot so kibernetska varnost, digitalni razkorak in trajnostna digitalna infrastruktura. Ta sinergija na ravni EU je ključna za preprečevanje podvajanja, izkoriščanje različnega strokovnega znanja in izkušenj držav članic ter zagotavljanje vključenosti, da bodo digitalne koristi dostopne v vseh regijah.

Sodelovalni okvir pospeševalnika naj ne bi le racionaliziral pristopa k digitalni preobrazbi, temveč tudi podpiral učinkovito izvajanje digitalnih politik. Njegov cilj je spodbujati dinamičen in prilagodljiv proces, ki se nenehno izboljšuje in odziva na nove izzive.

V začetni fazi delovanja pospeševalnika je poudarek na treh pilotnih sklopih, ki predstavljajo izzive in predlagajo rešitve za doseganje posebnih ciljev in nalog digitalnega desetletje.

Sklop »Digitalno in zeleni prehod« vodi Francija, s sodelovanjem Finske, sklop »Poslovna tehnologija« vodi Belgija, s sodelovanjem Nizozemske, sklop »Digitalne spretnosti« pa vodi Slovenija, s sodelovanjem Češke, Nizozemske in Finske.

Na včerajšnjem uvodnem srečanju je Slovenija predstavila naš pristop h krepitvi digitalnih spretnosti. »Poudarili smo, da je naš cilj širši: da želimo slehernemu prebivalcu zagotoviti možnost sodelovanja v digitalnem svetu, od česar bo imel konkretne koristi. Ne krepimo torej le digitalnih spretnosti, temveč digitalno vključenost, ki poleg spretnosti in znanj pomeni tudi zagotavljanje dostopa do potrebne opreme in orodij, krepitev zaupanja v prednosti digitalne preobrazbe in aktivno družbeno vključenost,« je povedala vodja Sektorja za digitalno vključenost na Ministrstvu za digitalno preobrazbo Mojca Štruc. Kot je še pojasnila, so bili predstavniki drugih držav članic in Evropske komisije nad pristopom Slovenije in ministrstva navdušeni, ter se veselijo vodenja tega področja s strani Slovenije.