V poročilih s prilogami so predstavljeni dosežki za 39 evropskih držav v letu 2024 (27 držav članic EU ter Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Ukrajina, Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Moldavija in Turčija).

Glavni poudarki poročila o Sloveniji za leto 2024 so:

Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030, ki ga je sprejela Vlada RS avgusta 2023 in vsebuje 109 ukrepov 26 pristojnih organov.

Slovenska e-osebna izkaznica (eID), ki se uporablja za dokazovanje identitete državljana tako fizično kot elektronsko; aprila 2023 je bila uspešno izvedena priglasitev elektronske identifikacije v skladu z eIDAS (angleško electronic Identification, Authentication and trust Services; gre za prvi zaupanja vreden in varen okvir digitalne identitete za Evropejce).

Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje, s katerim Slovenija na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev prispeva k skupnim EU ciljem Digitalnega desetletja 2030.

Uvedba poslovne inteligence pri upravnih postopkih (Skrinja) s podatki iz dokumentnega sistema Krpan, ki omogoča podporo odločanju v realnem času, analitiko in vizualizacije v javni upravi.

Test za mala in srednja podjetja kot inovativno spletno orodje, ki na podlagi modela standardnih stroškov javnosti omogoča utemeljiti pripombe in predloge v zvezi z javno politiko.

Nacionalni portal SPOT, osrednji državni portal za poslovne subjekte, ki nudi informacije o poslovanju in elektronske postopke za lažje in hitrejše poslovanje z državo.

Slovenska strategija za kibernetsko varnost kot osnova za odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor, ki zagotavlja nemoteno delovanje infrastrukture za državne organe, gospodarstvo in državljane.

Slovenski nacionalni okvir interoperabilnosti kot konceptualni okvir metapodatkov za usklajen razvoj javnih e-storitev in objavo informacij o digitalnih rešitvah na nacionalni ravni in širše.

Državni računalniški oblak (DRO), storitvena platforma in skupna arhitektura za izboljšanje dostopnosti, povezljivosti in razpoložljivosti javnih storitev ter vzpostavitev učinkovite informacijske varnosti.

Pladenj, skupna osrednja platforma in zanesljiv sistem za nemoteno izmenjavo podatkov in dokumentov med številnimi različnimi sistemi, ki uporablja napredne tehnike umetne inteligence za strojno učenje.

Razvoj na področju razvitosti digitalne javne uprave in interoperabilnosti se spremlja v skladu s programom politike Digitalno desetletje do leta 2030 ter na podlagi meritev ocen evropskega okvira interoperabilnosti (European Interoperability Framework – EIF).

V okviru EIF je Slovenija prejela ocene 4 na vseh štirih področjih (ocene od 1 do 4): semantična interoperabilnost, temeljni registri, vključevanje in dostopnost ter čezmejne upravne poenostavitve. Splošna ocena izvajanja načel evropskega okvira interoperabilnosti je dobra.

Poročila pripravlja opazovalnica nacionalnega okvira interoperabilnosti (NIFO) v okviru interoperabilne Evrope .

Več informacij je na voljo v spremnem dokumentu.