Organizacija zasedanja pogodbenic (angleško 10^th Meeting of the Parties – MoP 10) in predsedovanje biroju Vodne konvencije potrjujeta in utrjujeta mednarodni ugled in položaj Slovenije kot vodnate države z mednarodno priznano in uveljavljeno tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja na vseh ravneh: bilateralni, sub-regionalni, regionalni in globalni.

Zasedanje bo v imenu Vlade Republike Slovenije gostilo Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s sekretariatom Vodne konvencije pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE). V tem tednu so bila poslana vabila 158 državam in 218 mednarodnim medvladnim in nevladnim organizacijam.

Z aktivnim delovanjem Slovenije pri Vodni konvenciji in predsedovanjem njenemu biroju prispevamo h globalno bolj povezanemu in dogovorjenemu ter podnebno odpornemu čezmejnemu upravljanju voda ter k bolj trajnostni čezmejni rabi vode, s tem pa tudi k stabilnosti in miru v regijah. Krepimo izvajanje naših interesov  v čezmejnem upravljanju voda v regiji in širše ter z vodo povezanih razvojnih priložnosti. Slovenija bo pri svojem delovanju sledila in aktivno uveljavljala izvajanje Cilja 6 Agende Združenih narodov 2030, sodelovanje s sorodnimi konvencijami, priporočila Konference ZN o vodi 2023 in Vrha ZN o podzemni vodi 2022, priprave na Konferenco ZN o vodi 2026 ter prioritetne vsebine nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN.

O zasedanju MoP 10 v Ljubljani

Svet se sooča s trojno planetarno krizo – z izgubo biotske raznovrstnosti, onesnaženjem naravnih virov in s podnebnimi spremembami. Slednje se kažejo tudi v ekstremnih, z vodo povezanih pojavih – poplavah, nizkih pretokih in sušah. Lani smo jih kot poplave katastrofalnih razsežnosti doživeli tudi v Sloveniji. Ker so s podnebnimi spremembami, ki ne poznajo državnih meja, soočene vse države, morajo te dogovorno in s skupnimi pristopi prispevati k večanju podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih. Zato bo vodilna tema prvega in vsebinsko najzanimivejšega dne MoP10 Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti. V celodnevnih razpravah bodo sodelovali ministri in drugi visoki predstavniki držav ter mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij. Razprave bodo osredotočene na čezmejno vodno sodelovanje za podnebno prilagajanje in omiljevanje ter na krepitev podnebne odpornosti s čezmejnim varstvom in obnovo ekosistemov ter biotske raznovrstnosti.

Drugi in tretji dan zasedanja bosta namenjena splošnim konvencijskim vsebinam, pregledu izvajanja aktualnega programa dela, sprejemu novega programa dela ter sklepom in odločitvam o smereh delovanja konvencije in volitvam v delovna telesa konvencije.

Vzporedno z zasedanjem pogodbenic bo potekalo 15 stranskih dogodkov, dan pred začetkom zasedanja pogodbenic pa bo v organizaciji Ministrstva za zunanje in evropske zadeve potekal dogodek na temo pospeševanja čezmejnega sodelovanja in implementacije Vodne konvencije pri novih pogodbenicah.

Na zasedanju pogodbenic bo Slovenija prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije, do naslednjega zasedanja pogodbenic oktobra 2027. S tem se bo dodatno okrepila vodilna vloga Slovenije v konvencijskem delovanju na področju voda v globalnem in regionalnem vidiku, saj bo hkrati predsedovala trem z vodo povezanim konvencijam: Vodni, Barcelonski in Donavski. Pri tem bo v vseh treh konvencijah razvijala medsebojne programske in vsebinske sinergije delovanja, s poudarki na krepitvi podnebne odpornosti in upravljanja voda od izvira do morja.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja Vodni konvenciji v naslednjem triletnem obdobju so:

• poglobljeno delovanje za omilitev planetarne krize,
• pospeševanje globalizacije Vodne konvencije in širitvi članstva,
• izvajanje aktivnosti iz Programa dela 2025–2027,
• razvijanje podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih na vseh ravneh,
• razvoj novih ter inovativnih pristopov in metod v čezmejnem celostnem upravljanju voda.

O  Vodni konvenciji

Vodna konvencija je globalen pravno zavezujoč mednarodni okvir za čezmejno vodno sodelovanje ter uveljavljena medvladna platforma za promocijo čezmejnega varstva in trajnostne rabe površinskih in podzemnih voda ter meddržavnih sporazumov o upravljanju čezmejnih vodotokov, mednarodnih jezer in vodonosnikov.

Sprejeta je bila v Helsinkih leta 1992, Slovenija pa jo je ratificirala leta 1999. Do leta 2016 je bilo članstvo v konvenciji omejeno zgolj na države regije UNECE. Z mandatom generalnega sekretarja OZN Antonia Guteresa o širitvi članstva tudi izven regije UNECE pa je konvencija postala globalna. Trenutno združuje 54 pogodbenic, od tega jih je 13 izven območja UNECE, na poti do sprejema pa je trenutno še približno 20 držav iz podsaharske Afrike in Srednje ter Južne Amerike.

Konvencija si prizadeva za razvoj in implementacijo mednarodnih multilateralnih in bilateralnih sporazumov ter sodobnih metod in tehničnih pristopov čezmejnega celostnega upravljanja voda. S tem bistveno prispeva h krepitvi regionalne stabilnosti in miru, politične volje in zaupanja ter medsebojnega razumevanja med državami in ostalimi partnerji pri reševanju vprašanj v povezavi z upravljanjem čezmejnih porečij in povodij po vsem svetu.