Vsaka tretja žrtev trgovine z ljudmi po svetu je otrok. V nekaterih regijah, kot so Podsaharska Afrika, Severna Afrika, Latinska Amerika in Karibi pa otroci predstavljajo kar 60 odstotkov odkritih žrtev trgovine z ljudmi. Tako kot odrasli so tudi otroci izpostavljeni različnim oblikam trgovanja, vključno s prisilnim delom, nezakonitimi posvojitvami, izkoriščanjem za izvajanje kaznivih dejanj, spletno in spolno zlorabo ter novačenjem v oborožene sile. V državah z nizkimi dohodki so otroci največkrat žrtve prisilnega dela, medtem ko gre v razvitih državah najbolj pogosto za spolno izkoriščanje.

Na spletni strani Urada Združenih narodov za droge in kriminal so objavljene dodatne informacije o svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi.

Dandanes tveganje za trgovanje z ljudmi vedno bolj povečujejo globalna kriza, oboroženi konflikti, pandemije, gospodarska in družbena nestabilnost ter naravne nesreče. Za otroke pa dodatno tveganje predstavlja tudi širjenje spletnih platform, ki jih trgovci z ljudmi izkoriščajo za novačenje in izkoriščanje žrtev, otroci pa jih pogosto uporabljajo brez ustreznih zaščitnih ukrepov.

Kljub naraščanju tveganj za pojav trgovine z ljudmi Urad Združenih narodov za droge in kriminal v Globalnem poročilu o trgovini z ljudmi za leto 2022 ugotavlja, da identifikacija in zaščita mladoletnih žrtev trgovanja v svetu ostaja velik izziv, predvsem zaradi redkega prijavljanja teh kaznivih dejanj, pomanjkanja ozaveščenosti in neustreznih sredstev za podporo žrtvam.

Zato Združeni narodi pozivajo države k celovitemu ukrepanju v boju proti trgovini z otroki z usklajenimi prizadevanji na nacionalni in mednarodni ravni. Države morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito otrok, izboljšati zakonodajo in kazenski pregon ter nameniti več sredstev za boj proti trgovini z otroki. Prizadevanja za preprečevanje tega pojava bi morala biti usmerjena v odpravo temeljnih vzrokov, kot sta revščina in neenakost, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi trgovini z otroki v kontekstu migracij.

Kaj je trgovanje z ljudmi

Trgovina z ljudmi je huda kršitev temeljnih človekovih pravic in človeškega dostojanstva ter hudo kaznivo dejanje.

Kazenski zakonik v 113. členu opredeljuje to kaznivo dejanje kot vsako obliko novačenja, prodaje, nastanitve ali prenosa ranljivih oseb, ki se izvaja zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, beračenja, suženjstva ali njemu podobnega razmerja, služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo. Temelji na plačilu ali drugem nadomestilu in na uporabi fizičnega ali drugega nasilja nad žrtvijo, na prevari, goljufiji, zlorabi čustvene in socialne ranljivosti žrtve, da se doseže njeno soglasje ali nadzor nad njo.

Programi pomoči žrtvam trgovine z ljudmi ter preventivno delo z otroki in mladoletniki v Sloveniji

Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi pri ozaveščanju ranljivih skupin namenja posebno pozornost otrokom in mladini.

V letu 2021 je Ministrstvo za notranje zadeve uvedlo sistematičen in dolgoročen pristop ozaveščanja otrok o trgovini z ljudmi v vseh osnovnih in srednjih šolah v vseh regijah v Sloveniji. V letu 2023 bilo izvedenih 280 delavnic (140 v letu 2022), in sicer 146 v osnovnih in 134 v srednjih šolah, udeležilo pa se jih je 5267 učencev in 304 pedagoških delavcev.

V Sloveniji je pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, tudi otrokom, zagotovljena na podlagi Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Vlada Republike Slovenije na tej podlagi financira programe pomoči, ki jih izvajajo nevladne in humanitarne organizacije, izbrane na javnem razpisu.

Projekt Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi – krizna nastanitev zagotavlja 30-dnevno obdobje okrevanja in razmisleka, da si žrtev opomore in se znebi vpliva trgovcev z ljudmi ter se seznani o prostovoljnih oblikah nadaljnjega programa njene oskrbe in možnostih sodelovanja z državnimi organi.

Žrtvam se že med krizno namestitvijo ponudi tudi dolgotrajnejša pomoč in namestitev v okviru programa Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi – varna namestitev. Izvajalci programov poleg osnovnih oblik pomoči (namestitev, prehrana, oskrba, psihološka pomoč, prevajalske storitve, svetovanje in nudenje informacij, zlasti v zvezi z njihovimi pravicami) žrtvam trgovanja zagotavljajo tudi druge ukrepe za  socializacijo in revitalizacijo (izobraževanje, širjenje socialne mreže in podobno).

Od januarja 2019 se v Sloveniji izvaja tudi projekt (Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi, ki je logično nadaljevanje prej omenjenih programov in za žrtve pomeni prvi korak k njihovemu samostojnemu življenju brez nasilja, izkoriščanja in kršenja človekovih pravic. Splošni cilj projekta je preprečevanje ponovne viktimizacije žrtev trgovine z ljudmi, in sicer z vključevanjem žrtev trgovine z ljudmi v izobraževalni sistem, na trg delovne sile, za pridobivanje in izboljševanje poklicnih spretnosti in kvalifikacij ter v primeru otrok zagotavljanje ustreznega varstva ali sprejema v družino oziroma ustrezno varstveno ustanovo.

Kako lahko državljani pomagate

Če zaznate sumljive okoliščine oziroma ocenjujete, da je posameznica ali posameznik lahko žrtev trgovine z ljudmi oziroma bi sami lahko to postali:

• pokličite interventno policije 113 ali anonimni telefon policije 0801200,
• oddajte anonimno prijavo na portalu eUprava ali
• se obrnite na nevladne in humanitarne organizacije, ki delujejo na področju boja zoper trgovino z ljudmi: Društvo Ključ (telefonska številka 0801722) ali Slovenska karitas (telefonska številka 031 470 151).