Izredni ukrepi na vodotokih so zaključeni, sledi sanacija

Na poškodovanih vodotokih so bili v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi, tem so sledili izredni ukrepi, s katerimi se je odvračalo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljalo predvsem pretočnost vodotokov (odstranjevanje naplavin, plavja, utrjevanje brežin in podobno). Izredni ukrepi so bili zaključeni do konca junija 2024: zaključeno je delo na 1.486 deloviščih na 843 kilometrih vodotokov, pri čemer je v povprečju dela dnevno izvajalo več kot 1.500 delavcev z več kot 1.000 delovnimi stroji. Skupna vrednost izvedenih del je 172 milijonov evrov.

Začenja se petletno obdobje sanacije, za izvedbo katere je podlaga sanacijski program, ki ga je vlada sprejela 16. maja 2024. Za sanacijo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe, je v petih letih namenjenih 1,36 milijarde evrov.

Z izrednimi ukrepi se je zagotovilo predvsem pretočnost rek, trajne rešitve, ki bodo odporne tudi na podnebne spremembe, pa so del petletnega programa. Zdaj izdelujemo nove projekte na način, da bomo zmanjševali tudi poplavno ogroženost. Da bodo vodotoki v prihodnje bolj odporni na podnebne spremembe, ki so dejstvo – na poplave in na suše.  Jože Novak, minister

Ob sanaciji bodo sočasno potekale že prej načrtovane investicije ter redna vzdrževalna dela, pri čemer poudarjamo, da je aktualna vlada bistveno povečala višino sredstev za vzdrževalna dela, in sicer na več kot 40 milijonov evrov letno. Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v tako imenovane sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju. Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov.

Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki.  Dr. Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka

V pripravi je državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini (trenutno poteka izdelava strokovnih podlag in projektnih rešitev ter sprotno usklajevanje z nosilci urejanja prostora), v obravnavi pa sta tudi pobudi za še dva državna prostorska načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Zgornji Savinjski dolini.

Področje prostorskega načrtovanja je bilo v preteklosti zapostavljeno, vendar so nam lanskoletne poplave prinesle streznitev. Za odgovorno prostorsko načrtovanje je pomembno dvoje: politična odločitev, ki presega posamezen vladni ali občinski mandat, ter ustrezno strokovno znanje s hitrejšim odločanjem v postopkih. Mag. Miran Gajšek, državni sekretar

Predplačila občinam in lastnikom stanovanj za odpravo škode

Ker je bil lanski avgustovski dogodek res katastrofalen in je prizadel velik del prebivalcev, je vlada s spremembo zakonodaje omogočila, da so ob izpolnjevanju kriterijev, določenih v zakonu, občine prejele predplačila za nujno obnovo občinske infrastrukture, fizične osebe oziroma lastniki poškodovanih stanovanj in hiš pa predplačila za obnovo poškodovanih stanovanj in hiš.

Na podlagi predhodno ocenjene škode, vnesene v aplikacijo Ajda, je bil pripravljen predhodni program za odpravo posledic škode in doslej v šestih paketih 7.444 lastnikom poškodovanjih stanovanjskih objektov izplačanih 34,6 milijonov evrov predplačil. Končni znesek oziroma dejanska višina sredstev, do katerih bodo posamezniki upravičeni, bo predmet posebnega ugotovitvenega postopka za vsako stanovanje posebej. V načrtu je še sedmi, zadnji paket predplačil, sočasno pa je na podlagi sanacijskega programa, ki ga je vlada po končni oceni škode potrdila v maju, ministrstvo v preteklem tednu že začelo z odpošiljanjem obvestil oziroma pozivov za vstop v redni postopek dodelitve sredstev. S pozivom bodo morebitni upravičenci prejeli vse potrebne napotke za dokazovanje upravičenosti in navodila za dostavo potrebne dokumentacije (računi o izvedenih delih, o nabavi materiala in podobno). Na podlagi prejetih odgovorov in prejete dokumentacije se bo začel upravni postopek ugotavljanja upravičenosti in obsega upravičenih sredstev za obnovo. Že izplačana predplačila se upoštevajo pri končnem izplačilu.

218,5 milijona evrov predplačil pa je na podlagi predhodne ocene škode in pripravljenega predhodnega programa za nujno obnovo poškodovane občinske infrastrukture  prejelo tudi 115 občin.

Končna izplačila bodo občine prejele na podlagi končnega sanacijskega programa, ki ga je vlada sprejela maja 2024. S tem je vlada zagotovila sredstva, da se lahko že začeti projekti, ki so bili v tem obdobju začasno financirani s predplačili, nadaljujejo.

Sanacijski program

Po končni oceni škode je Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo sanacijski program oziroma Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023. Končni sanacijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo in maja potrdila vlada, je ključen za zagotovitev virov ter realizacijo ukrepov pri obnovi po največjih poplavah v zgodovini Slovenije.

Program je obravnavala in predhodno potrdila Komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh. Program zajema ukrepe za obnovo občinskih infrastrukturnih in drugih javnih objektov ter poškodovanih stavb v zasebni lasti, obnovo objektov za izvajanje dejavnosti, obnovo poškodovanih objektov vodne infrastrukture (v ustrezno funkcionalno stanje odporno na podnebne spremembe), izvedbo geotehničnih ukrepov – sanacijo zemeljskih plazov, nadomestitvene gradnje, obnovo kulturne dediščine in naravnih vrednot. Skupna višina sredstev do leta 2028 je ocenjena na 2,33 milijarde evrov.

Nadomestitvene gradnje

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v zadnjih mesecih z vsemi 23 občinami, v katerih so zaradi posledic lanskih avgustovskih poplav predvidene nadomestitvene gradnje, opravilo vrsto intenzivnih srečanj in posvetov. Z namenom, da bodo občine hitreje in ustrezno lahko izvedle vse potrebno za načrtovane nadomestitvene gradnje. Priprava in sprejem občinskih prostorskih aktov je v pristojnosti občin, ministrstvo pa jim pri tem pomaga, svetuje in usmerja glede lokacij, izbire ustreznega prostorskega akta in glede postopka ter pridobivanja mnenj mnenjedajalcev. Občine se odločajo za pripravo Občinskih podrobnih prostorskih načrtov za obnovo (OPPN za obnovo) ali lokacijskih preveritev po Zakonu o obnovi, razvoji in zagotavljanju finančnih sredstev (LP po ZORZFS).

Pet občin ima ustrezne prostorske akte že sprejete oziroma potrebe po nadomestitvenih nepremičninah pri njih ni več, nekatere so zemljišča za nadomestitvene objekte že zagotovile. S predstavniki preostalih 18 občin, ki občinske prostorske izvedbene akte v ta namen še pripravljajo, pa se je v zadnjem mesecu ločeno sestal tudi državni sekretar Miran Gajšek, skupaj s sodelavci in predstavniki Službe Vlade za obnovo po poplavah in plazovih ter predstavniki Državne tehnične pisarne ter Direkcije Republike Slovenije za vode. Sestankov so se udeleževali predstavniki občin, občinski urbanisti ter v nekaterih primerih tudi izdelovalci prostorski aktov. Vse občine, v katerih se načrtujejo nadomestitvene gradnje, imajo jasno določene cilje in časovnico, v kakšnem roku morajo sprejeti občinske prostorske akte.

Okrepljeno sodelovanje z občinami, več vlaganja v urejanje voda in reorganizacija Direkcije za vode

Dejstvo je, da se je v vodotoke in vodarsko stroko v zadnjih desetletjih premalo vlagalo. Cilj ministrstva je ta trend obrniti, seveda pa učinki ne morejo biti doseženi čez noč. Ukrepe pri obnovi vodotokov načrtujemo tako, da bo v prihodnje vodna infrastruktura bolj odporna na posledice podnebnih sprememb, ki se v obliki vremenskih ekstremov kažejo vse pogosteje. Odločitev o tem, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena, pri tem pa težimo k tako imenovanim na naravi temelječim rešitvam (angleško Nature-based Solutions) povsod, kjer je to smiselno in možno. Na to temo je Direkcija za vode v juniju organizirala tudi strokovni posvet.

Minister Novak je takoj po nastopu mandata okrepil komunikacijo z občinami. Najprej je v januarju sklical posvet o načrtih na področju urejanja voda, zatem pa v februarju in marcu skupaj z državno sekretarko in s predstavniki Direkcije za vode obiskal vsa porečja in se srečal s tamkajšnjimi župani. Predstavil je plan dela na vodotokih v prihodnjih dveh letih ter občine pozval k oddaji svojih predlogov in pripomb. Okrepljena komunikacija z županjami in župani, pa tudi pravočasno vključevanje deležnikov in strokovne javnosti v procesu sprejemanja dolgoročnih rešitev, je namreč pomembna za uspešno izvedbo začrtanih projektov. Drugi informativni posvet s predstavniki občin je potekal v juniju, ko so poleg sanacije po poplavah obravnavali tudi učinkovitejše pridobivanje kohezijskih sredstev in sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Izvedena je bila tudi notranja reorganizacija Direkcije za vode (DRSV), katere namen je zagotovitev večje učinkovitosti DRSV pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Prenova organizacijske strukture sledi ključnim ciljem, to je zmanjšanju zaostankov v postopkih v pristojnosti direkcije, zagotavljanju večjega nadzora nad izvajanjem obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda ter učinkovitemu izvajanju protipoplavnih projektov v fazi obnove oziroma izvajanja sanacijskega programa.