Meteorološke okoliščine

V severnem Sredozemlju je takrat nastal ciklon z vremensko fronto, ki se je skupaj z njo počasi pomikal čez naše kraje. Takšna vremenska situacija je sicer značilna za jesensko-zimski čas, ko na našem območju v nekaj dneh pade večja količina padavin.

Zaradi nadpovprečno toplega Sredozemskega morja so najprej nastale močne plohe in nevihte z obilnimi nalivi, v nadaljevanju pa jih je zamenjal enakomeren dež.

V noči s 3. na 4. avgust so zelo močne plohe z nevihtami zajele porečja na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Škofjeloškega, Cerkljanskega ter Polhograjskega hribovja. Na že predhodno namočeno podlago - posledica julijskih neurij - je v 6 do 12 urah padlo od 150 do 200 mm dežja.

Na več kot 20 meteoroloških postajah smo zabeležili nalive s povratnimi dobami, ki so dosegle in celo presegle 100-letne povratne nivoje. Najmočnejši naliv smo zabeležili na meteorološki postaji Pasja ravan, kjer je v manj kot 10 urah padlo preko 200 mm padavin.

Hidrološke okoliščine

Poplavni dogodek je bil podoben vsem preteklim izjemnim dogodkom, ki so Slovenijo prizadele v letih 1990, 1998, 2005, 2007, 2010, 2012 in 2014. Dogodek avgusta 2023 pa jih je presegal po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti.

Izjemne pretoke so dosegle Meža, Mislinja, Suhodolnica, Savinja, Lučnica, Dreta, Kamniška Bistrica, Nevljica, Pšata, Sora, Poljanska Sora, Gradaščica, Šujica in Sava na Ljubljanskem območju. Na območju pogostih poplav so poplavljali tudi manjši vodotoki v Prekmurju, Dravinja in Pesnica v Podravju, Krka s pritoki in Ljubljanica s kraškimi pritoki.

1. avgusta sta pričeli poplavljati tudi Mura in Drava. Mura v Gornji Radgoni je tako dosegla rekordni pretok preko 1450 m³/s, pretok Drave po sotočju z Dravinjo pa je presegel 1900 m³/s. Vrhova poplavnih valov Save in Savinje sta na sotočju praktično sovpadala. 5. avgusta je imela reka Sava v spodnjem toku več kot 3000 m³/s, prvič po letu 2010.

V celotnem času poplavnega dogodka med 4. in 8. avgustom 2023 so se reke razlivale ali poplavljale na 122 vodomernih postajah Agencije za okolje na 74 rekah po Sloveniji (slika 3), hitro in silovito pa so narastli tudi številni hudourniki. Za kratek čas se je 5. avgusta razlilo tudi morje ob slovenski obali.

Največje izmerjene vodostaje ali pretoke v obdobju opazovanj smo ob avgustovskem dogodku zabeležili:

• v Podravju na 6-ih vodomernih postajah na 5-ih rekah: Drava, Meža, Suhodolnica, Bistrica, Pesnica,
• v porečju Savinje na 5-ih vodomernih postajah na Savinji in Dreti,
• v porečju Kamniške Bistrice na 6-ih vodomernih postajah na Kamniški Bistrici in Pšati,
• v porečju Sore na 4-ih vodomernih postajah na Poljanski Sori in Sori,
• v porečju Save na 6-ih vodomernih postajah na Savi, Mostnici in Kokri,
• v Pomurju na dveh vodomernih postajah na Muri in
• v porečju Ljubljanice na dveh vodomernih postajah na Gradaščici in Šujici.

Hidrološka služba za napovedi in opozarjanje pred izrednimi dogodki je v času izrednih razmer ves čas spremljala aktualno hidrološko stanje in o njem obveščala javnost ter pristojne službe.

Izdanih je bilo 20 izrednih hidroloških napovedi, ki so bile objavljene na spletnih straneh Agencije za okolje ter na družbenih omrežjih.

Agencija za okolje je pripravila tudi tiskovne konference, ki so jih mediji prenašali v živo. Predstavniki Agencije za okolje so o aktualnih razmerah poročali tudi na drugih slovenskih televizijskih in radijskih programih.

Ob izrednem poplavnem dogodku je bila poškodovana tudi merilna oprema. Poplavni val Meže je v Otiškem Vrhu odnesel vodomerno postajo (slika 4), odneslo je tudi vodomerno postajo Črnuče na Savi, poškodovane pa so bile vodomerne postaje Petanjci na Muri (slika 5), Medno na Savi (slika 6), Šentjakob na Savi in Letuš na Savinji.

Poškodovanih je bilo tudi več žičnih in vrvnih premostitev za izvajanje hidrometričnih meritev, za krajši čas je bil z nekaterih vodomernih postaj prekinjen prenos podatkov zaradi poškodovanih komunikacijskih vodov. Poškodovanih je bilo tudi več vodomernih letev, uničeni so bili nekateri radarski merilniki na mostovih.

Projekcije podnebnih sprememb

Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da bo ekstremov (tako padavinskih kot temperaturnih) več in da bodo intenzivnejši. V prihodnosti bo v toplejšem podnebju vodni krog okrepljen. Toplejši zrak namreč sprejme več vodne pare, kar pomeni več energije za vremenske procese oziroma za intenzivnejše padavinske dogodke.

V poletnem času pričakujemo manj padavinskih dni. To pomeni, da bo med dvema padavinskima dogodkoma daljše sušno obdobje. Sušna tla slabše vpijajo vodo in če v kratkem času pade večja količina padavin, se s tem poveča verjetnost hudourniških odtokov.

Leti 2022 in 2023 - eno zaznamovano s hudo sušo in največjim požarom pri nas, drugo z velikim številom neviht in poplavami - sta zelo verjetno pokazatelja s kakšnimi ekstremi se bomo v prihodnosti srečevali in na katere moramo biti pripravljeni.