Evropski inovacijski indeks (angleško European Innovation Scoreboard – EIS) je letno poročilo Evropske komisije, ki ocenjuje inovacijsko uspešnost držav članic na podlagi 32 kazalnikov. Ti kazalniki vključujejo različne vidike inovacij, kot so raziskave in razvoj, uporaba informacijskih tehnologij, izobraževanje, podporne politike in gospodarski učinki. EIS je pomembno orodje za spremljanje napredka in primerjavo inovacijske uspešnosti med državami članicami.

Slovenija je v letu 2024 na lestvici EIS napredovala za eno mesto in zaseda 17. mesto, vendar še vedno ostaja pod povprečjem EU. V letu 2024 je dosegla 91 odstotkov povprečja EU, kar je nekoliko slabše kot v letu 2023, ko je dosegla 95,1 odstotka povprečja EU. S tem dosežkom se Slovenija uvršča na prvo mesto zmernih inovatork in presega povprečno uspešnost skupine zmernih inovatork, ki v letu 2024 znaša 84,4 odstotka.

Z dodatnim zagonom na ključnih področjih, ohranjanjem pozitivnega trenda pri ostalih ter zaustavitvijo slabšanja povprečja rezultatov bi se lahko Slovenija v prihodnjih leti umestila v skupino držav močnih inovatork. Na takšen način bi se postopoma realiziral tudi cilj, zapisan v Resoluciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, da se Slovenija do leta 2030 umesti v skupino vodilnih inovatork.

Razliko v inovacijski uspešnosti Slovenije je deloma mogoče pripisati relativni uspešnosti drugih držav, ki so na določenih področjih, merjenih s kazalniki EIS, napredovale hitreje (npr. Estonija in Ciper sta že v skupini močnih inovatork). Jasni so tudi izzivi, ki bodo v prihodnje terjali tudi določene strukturne spremembe oziroma kjer še ni zaznati učinkov aktualnih ukrepov (okoljske tehnologije).

Med močna področja Slovenije sodijo uporaba informacijskih tehnologij (IKT), kar je razvidno iz obsežnega zagotavljanja usposabljanja IKT za zaposlene, kjer je Slovenija močno nad povprečjem EU (137,4 odstotka). Pri tem kazalniku se kaže pozitiven trend, saj Slovenija dosega napredek tako v primerjavi z letom 2017, kot z letom 2023 (3,2 oziroma 20,4 odstotne točke), ki pa se ne odseva na skupnem področju uporabe informacijskih tehnologij, kjer Slovenija od leta 2017 beleži negativen trend, predvsem kot posledica negativnega trenda zaposlenih IKT strokovnjakov (v primerjavi z letom 2023 padec za 22,6 odstotne točke).

Slovenija je nad povprečjem EU pri kazalnikih vladne podpore raziskavam in razvoju v gospodarstvu (104,7 odstotka povprečja EU) ter zaposlovanja kadrov v dejavnostih, ki zahtevajo veliko znanja ter v inovativnih podjetjih (112,5 odstotka povprečja EU). Kljub temu je pri kazalniku vladne podpore raziskavam in razvoju v gospodarstvu zaznati negativen trend od leta 2017, ki znaša 33,8 odstotne točke. Kot izredno močna se je po podatkih EIS 2024 Slovenija izkazala tudi področju znanosti, predvsem pri mednarodnih znanstvenih so-objavah, kjer delež mednarodnih so-objav znaša 152 odstotkov EU povprečja, a je tudi pri tem kazalniku v primerjavi z letom 2023 zaznati manjši negativni odklon.

Kazalnik »atraktiven raziskovalni sistem« združuje kazalnike »mednarodne znanstvene so-objave«, »najbolj citirane znanstvene objave« in »tuji doktorski študenti«. Pri slednjem Slovenija beleži enega največjih napredkov v primerjavi z letom 2017, saj se je povečal za 84,5 odstotnih točk.

Med relativne slabosti sodi ustvarjanje intelektualnih sredstev, kjer prijave PCT patentov in oblikovalske prijave predstavljajo 76 odstotkov oziroma 74,5 odstotka povprečja EU. Pri obeh kazalnikih je sicer mogoče zaznati pozitivno razliko v primerjavi z letom 2023. Po drugi strani pa Slovenija presega EU povprečje pri prijavah blagovnih znamk (118,5 odstotka EU).

Slovenija prav tako zaostaja pri izdatkih za inovacije, ki niso neposredno povezane z raziskavami in razvojem. Po podatkih EIS 2024 gre za eno najbolj kritičnih področji, kjer Slovenija beleži izjemno negativen trend vse od leta 2017 (padec za 73,1 odstotne točke), ki ne kaže bistvenega umirjanja tudi v primerjavi z letom 2023 (padec za 6,7 odstotne točke). Med večjimi izzivi ostajata tudi delež prebivalstva z nadpovprečnimi osnovnimi digitalnimi veščinami, kjer Slovenija še vedno dosega 63,8 odstotka povprečja EU ter področje okoljskih tehnologij, kjer Slovenija kljub manjšemu napredku v primerjavi z letom 2023 (1,3 odstotne točke) dosega zgolj 54,1 odstotka povprečja EU.

Na splošno med najmočnejša področja Slovenije sodijo »povezave« (132,3 odstotka povprečja EU), »inovatorji« (120,2 odstotka povprečja EU) in »človeški viri« (113,8 odstotka povprečja EU). Med najšibkejša področja sodijo »podjetniške investicije« (59,5 odstotka povprečja EU), »finančni viri in podpora« (74,2 odstotka povprečja EU) in »prodajni učinki« (77,7 odstotka povprečja EU).