Pojasnilo glede pooblastila za podpis odločbe v zadevi kanala C0
»Ministrstvo vztraja, da je imela državna sekretarka vsa potrebna pooblastila za podpis odločbe, in je že sprožilo upravni spor v zvezi z zapisnikom inšpektorice za javni sektor.
Kot pravilno ugotavljate, upravna inšpektorica ni ugotovila kršitev, ki bi vodile v izrek kakršnegakoli ukrepa zoper ministrstvo. Še več, upravna inšpektorica je v konkretni zadevi dne 18. julija 2024 že izdala zaključni zapisnik, s katerim je ta inšpekcijski postopek v celoti zaključila brez izreka kakršnegakoli ukrepa zoper ministrstvo. Iz objav in izjav zainteresiranih medijev in drugih posameznikov se sicer da razbrati, da ne razpolagajo z zaključnim zapisnikom, saj operirajo z zapisnikom, ki je datiran 27. maja 2024.
Kot smo zasledili, se v medijih in na družbenih omrežjih tudi zmotno navaja, da je upravna inšpektorica ugotovila nezakonitost odločitve ministrstva, kar pa nikakor ne drži. Upravna inšpektorica nezakonitosti ni ugotovila, prav tako pa sploh nima pristojnosti za ugotavljanje nezakonitosti upravnih aktov, le-to lahko ugotovi izključno sodišče v upravnem sporu. Glede na navedeno dodajamo, da sta bila zoper odločbo sprožena dva upravna spora, pri čemer je treba poudariti, da je eno tožbo, ki jo je zoper navedeno odločbo sprožila solastnica zemljišča, kjer poteka trasa t. i. kanala C0, Upravno sodišče v konkretni zadevi že zavrglo. Ministrstvo bo vsekakor spoštovalo odločitve sodišč.
SDS poziv pa komentiramo z naslednjo ugotovitvijo. V pozivu SDS je evidentno, da je ta izrazito osebno usmerjen, kakor so bili izrazito osebno usmerjeni tudi vsi medijski napadi in napadi na družbenih omrežjih, ki spominjajo na medijski linč. To pa je samo še eden izmed pokazateljev, ki pritrjuje odločitvi ministrstva, da prevzame odgovornost za vsebino odločbe kot institucija in odločbo podpiše predstojnik organa. Podpis ni konstitutiven element odločbe, ampak je samo dokaz, da je odločbo res izdala oseba, ki je za to pooblaščena. Izjemno politizirana obravnava problematike v medijih in na družbenih omrežjih ter tudi poskusi osebnih diskreditacij, ki spominjajo na medijski linč, so v tem primeru usmerjeni izključno na predstojnika vladnega organa, ne pa na strokovno službo ali na posamezne strokovne sodelavce – državne uradnike ministrstva. S tem vodstvo ministrstva ščiti strokovno delo in samostojnost državnih uradnikov, ki se sicer zaradi strahu in osebnih pritiskov v medijsko odmevnih primerih ne bi več upali odločati.
Prav strah pred podobnimi medijskimi linči in grob poseg v načelo samostojnosti uradnikov pri vodenju konkretnih upravnih postopkov pa lahko vodi v popolno ohromelost državne uprave. Takšno ravnanje politične stranke in pritiski so nesprejemljivi in rušijo ne samo strokovnost državnih uradnikov, temveč jih tudi zastrašujejo.«