Varnostni svet se še vedno osredotoča na razmere na Bližnjem vzhodu. Visoka koordinatorka za humanitarno pomoč v Gazi Kaag je v začetku meseca poročala o delovanju mehanizma na podlagi resolucije VS OZN 2720, Varnostni svet se je 26. julija seznanil tudi z aktualnimi humanitarnimi razmerami v Gazi.

Slovenija, Jordanija in Katar so pred začetkom redne donatorske konference za UNRWA (ang. Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu) 12. julija organizirale medijsko predstavitev zavez, ki jo je skupaj s predstavnikoma Jordanije in Kuvajta ter ob prisotnosti generalnega komisarja UNRWA ter vrste podpornic podala ministrica Fajon. Gre za pobudo, katere glavni cilj je močan signal politične podpore agencije v času, ko se sooča s finančnimi, političnimi in operativnimi izzivi. Seznam zavez ponuja usmeritev državam glede sodelovanja z UNRWA. Zavezam se je doslej pridružilo že več kot 120 držav, med njimi vse članice Varnost nega sveta OZN in vse novoizvoljene članice, ki bodo svoj mandat začele v 2025.

Varnostni svet je 17. julija opravil redno trimesečno odprto razpravo o Bližnjem vzhodu. Države so se v razpravi osredotočile na politična sporočila – rešitev dveh držav, priznanje Palestine ter njeno članstvo v OZN, pozivi k mednarodni mirovni konferenci. Poudarjena je bila tudi širša regionalna dimenzija. Ta je bila večkrat izpostavljena tudi v julijskih razpravah Varnostnega sveta o Siriji, Jemnu, Libanonu ter napadu z brezpilotnim letalom na Tel Aviv, za katerega so odgovornost prevzeli jemenski Hutiji,, in povračilnim napadom Izraela na cilje v pristanišču Hodejda v Jemnu.

Slovenija je podprla sklic izrednega sestanka o Ukrajini 9. julija, ki je sledil napadu na otroško bolnišnico v Kijevu, ki sta ga predlagali nosilki humanitarnega dosjeja o Ukrajini Francija in Ekvador. Večina članic je obsodila napad na bolnišnico, več držav je zahtevalo prenehanje uporabe eksplozivnih orožij v gosto poseljenih območjih. Na zahtevo RF je VS 25. julija ponovno razpravljal o dobavah orožja Ukrajini, pri čemer je Slovenija ponovila pravico do samoobrambe po 51. členu Ustanovne listine OZN ter izpostavila dobave orožja ruski strani, ki predstavljajo kršitve sprejetih resolucij Varnostnega sveta.

Slovenija je ob podpori Gvajane, Južne Koreje in Sierre Leone 8. julija organizirala neformalni sestanek v formatu Arria na temo ukrepanja za preprečevanje: od okoljskih izzivov do priložnosti za mir. Na zasedanju, ki ga je vodil veleposlanik Samuel Žbogar, je nastopil panel treh voditeljic - generalna direktorica Mednarodne organizacije za migracije (ang. IOM - International Organization for Migration ) Amy Pope, posebna odposlanka generalnega sekretarja OZN za Afriški rog Hanna Tetteh in domorodna mladinska aktivistka in zagovornica okolja iz Kolumbije Nohora Alejandra Quiguantar.

Na srečanju so nastopile vse članice Varnostnega sveta OZN, skupina prijateljev podnebja in varnosti, skupina prijateljev okoljskega upravljanja na terenu (ang. LEAF - Friends of Environmental Governance), Evropska unija, ICRC (ang. - International Committee of the Red Cross - Mednardoni komite Rdečega križa), FAO (ang. Food and Agriculture Organization of the United Nations - Svetovni program za hrano, INTERPOL in 23 drugih držav članic iz vseh regionalnih skupin. Slovenija je z organizacijo zasedanja povezala tri ključne tematske prioritete svojega delovanja v Varnostnem svetu OZN - preprečevanje konfliktov; podnebje, mir in varnost ter ženske, mir in varnost.

Slovenija je s kolumbijsko briferko pripravila tudi neformalno srečanje članic Varnostnega sveta o okoljskih izzivih in miru v Kolumbiji, kar je predstavljalo vsebinsko navezavo na razpravo Varnostnega sveta o razmerah v Kolumbiji.

Varnostni svet je obravnaval tudi razmere na Haitiju, Mjanmaru, DR Kongu, na Cipru in v Zahodni Afriki. Po končani konferenci Doha3 se je seznanil z razmerami v Afganistanu, prav tako je VS poročal vodja Centra ZN za preventivno diplomacijo v Srednji Aziji.

Varnostni svet je v juliju sprejel 4 resolucije, in sicer o podaljšanju mandata misije ZN za podporo sporazuma Hodejda v Jemnu – UNMHA (ang. – UN Mission to support the Hudaydah Agreement) za obdobje enega leta; o podaljšanju mandata posebne politične misije ZN na Haitiju BINUH (ang. United Nations Integrated Office in Haiti) za eno leto; o ukinitvi embarga na orožje za vladne sile Srednjeafriške republike (CAR) in vzpostavitvi tega za oborožene skupine, ki delujejo v CAR, ter enoletnem  podaljšanju sankcijskega režima za to državo; ter o mehanizmu kontaktne točke v sankcijskih postopkih, s katero je okrepil vlogo kontaktne točke za umike s sankcijskih seznamov ter vzpostavil nov in jasnejši postopek, ki bo podkrepljen z zbiranjem informacij o sankcioniranih osebah ter predložitvijo celovitega poročila relevantnemu sankcijskemu odboru.

Varnostni svet je v izjavi za javnost pozdravil načrtovane pogovore o Sudanu v Ženevi med delegacijama SAF (Sudanska vojska, ang.-Sudanese Armed Forces) in RSF (Hitre podporne sile, ang. Rapid Support Forces) ter izrazil podporo prizadevanjem osebnega odposlanca generalnega sekretarja Lamamre, ki je nato 29. julija Varnostnemu svetu o rezultatih pogovorov ter posvetu mediatorjev v Džibutiju tudi poročal in predstavil nadaljnje aktivnosti.

Varnostni svet je sprejel tudi izjavo za javnost o Kolumbiji, ki povzema sporočila iz razprave, ki jo je v tem mesecu opravil VS OZN. Članice VS v izjavi izražajo polno podporo Kolumbiji ter pozivajo k nadaljevanju usklajenega delovanja kolumbijskih institucij za pospešitev celovite izvedbe mirovnega sporazuma.