Število vpisov na Seznamu svetovne dediščine se je tako povečalo na 1223 v 168 državah. Odbor je preučil tudi stanje ohranjenosti 123 območij z obeh seznamov in pozornost posvetil še mednarodni pomoči za nujne dejavnosti ohranjanja spomenikov v Afriki, Aziji in Pacifiku, arabskih državah, Latinski Ameriki in na Karibih. Nauru je ratificiral Konvencijo o svetovni dediščini in postal njena 196. država pogodbenica. Zasedanja se je v imenu Slovenije udeležila Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino.

Odbor za svetovno dediščino sestavljajo predstavniki 21 držav pogodbenic Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jih izvoli generalna skupščina. Trenutno odbor sestavljajo: Argentina, Belgija, Bolgarija, Grčija, Indija, Italija, Jamajka, Japonska, Kazahstan, Kenija, Libanon, Mehika, Katar, Republika Koreja, Ruanda, Sveti Vincencij in Grenadine, Senegal, Turčija, Ukrajina, Vietnam in Zambija. Odbor je odgovoren za izvajanje konvencije, opredeljuje uporabo sklada za svetovno dediščino, odloča o vpisu dediščine na seznam svetovne dediščine in o vpisu ali izbrisu s seznama ogrožene svetovne dediščine ter obravnava poročila o stanju ohranjenosti spomenikov in območij dediščine na obeh seznamih. Pod vodstvom predsedujočega indijskega veleposlanika Vishal V. Sharma se je na rednem zasedanju sestal v New Delhiju v Indiji med 21. in 31. julijem 2024.

Konvencija o svetovni dediščini je namenjena ohranjanju izbranih kulturnih in naravnih spomenikov ter območij, ki so zaradi izpolnjevanja kriterija tako imenovane izjemne univerzalne vrednosti pomembni za vse človeštvo. Zanje imajo skupno odgovornost vse države pogodbenice konvencije, ki je med najbolj globalno uveljavljenimi mednarodnimi pogodbami.

Poročila o stanju ohranjenosti spomenikov in območij

Na letošnjem zasedanju je odbor obravnaval 123 poročil o stanju ohranjenosti spomenikov in območij, ki se soočajo z različnimi izzivi in dejavniki tveganja, ki ogrožajo njihove atribute. Med drugim zaradi pospešenega razvoja in neučinkovitega sistema upravljanja (na primer infrastrukturni projekti, urbanizacija in nekontrolirana pozidava), množičnega turizma in vojaških konfliktov. Med dejavniki, ki naraščajoče ogrožajo naravna in kulturna območja velikih razsežnosti, so tudi podnebne spremembe. Najpogosteje gre za vsoto več dejavnikov, ki negativno vplivajo na lastnosti dediščine in njihove upravljavce ter skupnosti, ki zanjo skrbijo.

Med odmevnimi poročili, ki sta jih pripravili posvetovalni telesi Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN), so javno obravnavali: zgodovinsko jedro Dunaja (zaradi načrtovanih zazidalnih projektov od 2017 na seznamu ogrožene dediščine), tri ukrajinska zgodovinska mesta Kijev, Lvov in Odesa (vsa vpisana na seznam ogrožene dediščine leta 2023 zaradi uničenja ob vojaških konfliktih), kompleks megalitskih svetišč Stonehenge in Avenbury (zaradi načrtovane gradnje ceste podan predlog za vpis na seznam ogrožene dediščine, ki mu odbor ni sledil) in Lumbini, rojstno mesto Bude v Nepalu (slabo stanje arheoloških ostankov in templja, načrtovani razvojni projekti).

Po pozitivnih ukrepih Senegala, ki so prispevali k izboljšanju stanja ohranjenosti naravnega območja, je odbor s seznama ogrožene dediščine umaknil nacionalni park Niokolo-Koba. Območje z edinstveno biotsko raznovrstnostjo in izjemnimi ekosistemi, ki  je bilo na seznam svetovne dediščine vpisano leta 1981, se je v zadnjih desetletjih soočalo z vrsto groženj. Krčenje habitata prostoživečih živali, divji lov, rudarjenje bazalta in druge človekove dejavnosti so ogrozili njegovo izjemno univerzalno vrednost. Zaradi tega je bilo leta 2007 vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine. 

Na seznam svetovne dediščine vpisanih 26 novih kulturnih in naravnih območij dediščine

V središču zasedanja so bile nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine, ki so jih vložile države. Odbor se je seznanil s strokovnimi priporočili ICOMOS ali IUCN, ki sta v formalnem postopku ocenjevala nominacije, in po razpravi sprejel odločitev. Odbor je na seznam vpisal 24 novih območij, od tega štiri v kategoriji naravnih območij, eno mešano območje ter 19 kulturnih spomenikov in območij. Odobril je tudi širitev dveh že vpisanih območij, ki formalno štejejo za nove vpise. Med uspešnimi vpisi so tri kulturne krajine. Pet novih območij svetovne dediščine je dobila prioritetna regija Afrika, geografsko so vpisi razdeljeni še med arabske države (tri), Azijo in Pacifik (osem), Evropo in Severno Ameriko (devet), Latinsko Ameriko in Karibe (ena). S temi vpisi se je skupno število seznama svetovne dediščine povečalo na 1223 v 168 državah, od tega je 952 kulturnih, 231 naravnih in 40 mešanih območij.

Zaradi groženj, ki jih za dediščino predstavlja trenutni konflikt na območju Gaze, je odbor uporabil postopek izrednega vpisa, ki ga predvideva konvencija. Sočasno je na seznam svetovne dediščine in seznam ogrožene dediščine vpisal samostan sv. Hilariona/Tell Um Amer v Palestini. V skladu z določili konvencije so se države pogodbenice zavezale, da se bodo izogibale namernim ukrepom, ki bi lahko povzročili neposredno ali posredno škodo temu spomeniku, in pomagale pri njegovem varstvu.

Vpis na seznam ogrožene svetovne dediščine ni kazen za države pogodbenice zaradi slabe skrbi za dediščino, ampak spodbuda za aktiviranje mednarodne tehnične in finančne pomoči, da bi zagotovili varstvo te dediščine in po potrebi pomagali pri njeni sanaciji.

Države so se razveselile mednarodnega priznanja svoje raznolike in reprezentativne dediščine, ki je dopolnila seznam svetovne dediščine. Med njimi so veliki stavbni kompleksi (na primer središčna os v zgodovinskem Pekingu iz 14. stoletja ali nemški dvorec Schwerin iz 19. stoletja), arheološka območja (na primer tri območja iz pleistocena v Južni Afriki, najstarejši dokumentirani dokaz razvoja človeškega vedenja), rimski spomeniki (najstarejša in najpomembnejša pot Via Appia ali meje rimskega imperija v nekdanji provinci Dakiji) in kulturne krajine (nekdanja trgovska pot Al-Faw v Savdski Arabiji ali tradicionalne ljudske naselbine ob jezeru Kenozero v Rusiji). Mesto na Unescovem seznamu so v kategoriji mešana dediščina dobili Markeški otoki, med izjemnimi naravnimi območji pa tudi kraška jama Vjetrenica v Bosni in Hercegovini.

Soglasno podporo je prejela nominacija 14 spominskih mest, povezanih z Nelsonom Mandelo, ki govorijo o izgubi človekovih pravic, osvoboditvi in spravi v Južni Afriki. Vpis na podlagi kriterija (vi), ki se praviloma uporablja v povezavi z drugimi kriteriji in zaznamuje nesnovno vez krajev z dogodki ali življenjskimi tradicijami, idejami ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli, predstavlja poseben izziv za uveljavljeno metodologijo po konvenciji. V kategorijo krajev spomina sodi tudi spominski kompleks žrtvam prve svetovne vojne Târgu Jiu, ki ga je zasnoval Constantin Brâncuși 1937–1938. Izjemen spoj abstraktnega kiparstva, krajinske arhitekture, inženirstva in urbanizma po mnenju Unesca daleč presega lokalno vojno epizodo in ponuja izvirno vizijo človeškega stanja.

Od 27 predloženih nominacij je bila ena umaknjena pred obravnavo. Odbor je v nasprotju s preteklimi leti pri svojem delu pretežno sledil priporočilom posvetovalnih teles, le v štirih primerih se je odločil drugače od priporočil in vpisal nominirana območja na seznam. Le ena nominacija je bila vrnjena nazaj državi v dopolnitev.

Nova območja na Seznamu svetovne dediščine (v angleščini)

Slovenija na zasedanju Odbora za svetovno dediščino

Ministrstvo za kulturo je odgovorno za implementacijo konvencije o svetovni dediščini (kulturni del) in v sklad za svetovno dediščino prispeva obvezne članarine in prostovoljne prispevke, namenjene prioritetnim programom in dejavnostmi. V imenu Slovenije se ministrstvo skupaj s slovenskimi partnerji aktivno vključuje v razprave o prihodnosti sistema svetovne dediščine, svoja stališče usklajuje s sorodno mislečimi državami iz regije in širše, sodeluje z mednarodnimi strokovnimi združenji ICOMOS in Mednarodni center za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin (ICRROM) ter spodbuja krepitev usposobljenosti in sodelovanje z upravljavci slovenske dediščine.

V okviru razprave o poročilu odprte delovne skupine držav, ki sodeluje pri reformi sistema svetovne dediščine, je Špela Spanžel podala skupno izjavo v imenu 15 držav pogodbenic: Avstrije, Avstralije, Češke, Danske, Nemčije, Irske, Nizozemske, Litve, Nove Zelandije, Norveške, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske in Švice. Države so podprle nov obvezen mehanizem preliminarne ocene (angleško Preliminary Assessment), ki omogoča državam strukturiran dialog s svetovalnimi telesi že na začetku nominacijskega procesa in s tem pripomore k boljšemu usmerjanju razpoložljivih virov, nastanku bolj kakovostnih nominacij in manj težavam z ohranjanjem dediščine po vpisu. Prepričane so, da so predstavljeni primeri že izvedenih preliminarnih ocen primerna podlaga za nadaljnji razvoj tega pomembnega procesa. Slovenija bo še naprej sodelovala pri delu odprte skupine, ki bo svoja priporočila pripravila do naslednjega zasedanja in jih obravnavala tudi na generalni skupščini.

Na vabilo Centra za svetovno dediščino je Špela Spanžel kot govorka sodelovala tudi na dogodku, posvečenem predstavitvi regionalnega akcijskega načrta za Evropo in Severno Ameriko 2024–2031. Dokument je nastal na temelju periodičnega poročanja o stanju spomenikov na Unescovem seznamu in prinaša zaveze regije, ki ima na seznamu svetovne dediščine kar 568 spomenikov in območij v 51 državah. Predstavlja podlago za krepitev dejavnosti na nacionalni in regionalni ravni, oblikovanih v pet strateških ciljev, ki so jih sooblikovale nacionalne stične točke, svetovalna telesa in Center za svetovno dediščino. V Sloveniji razumemo akcijski načrt kot orodje za sistematično ukvarjanje z izzivi, ki jih na nacionalni ravni prinaša ohranjanje svetovne dediščine in ki zahtevajo sodelovanje strokovnih institucij, ministrstev in občin, upravljavcev in skupnosti. Posebno pozornost bomo posvetili njegovi predstavitvi in uveljavitvi.

Oddano periodično poročilo po Unescovi konvenciji o svetovni dediščini

Periodično poročilo v Evropi in Severni Ameriki ter o dogodku (v angleščini)

Naslednje zasedanje odbora bo poleti 2025 v Sofiji v Bolgariji.