Na natečaj se je Direkcija za infrastrukturo prijavila s projektom izboljšanja varnosti motoristov v cestnem prometu. Začetki projekta segajo v leto 2016, ko je bil izveden pilotni projekt označitve posebnih talnih označb za motoriste v 15 krivinah na regionalni cesti med Podpečjo in Rakitno. Rezultati izvedenih ukrepov so bili več kot pozitivni, saj je analiza pokazala, da se je po izvedbi ukrepov število prometnih nesreč motoristov v izpostavljenih krivinah, glede na primerljivo obdobje pred ukrepom, zmanjšalo za kar 71 odstotkov.

Glede na pozitivne rezultate je Direkcija za infrastrukturo izvedla enake ukrepe tudi na krivinah regionalne ceste med Spodnjim in Zgornjim Jezerskim ter na regionalni cesti med Latkovo vasjo in Trbovljam.

Cilj posebnih talnih označb za izboljšanje prometne varnosti motoristov je izvedba optimalne linije vožnje voznikov enoslednih vozil skozi krivine, ki posledično vpliva na zmanjšanje hitrosti ter hrupa. Z zagotavljanjem optimalne linije se voznikom enoslednih vozil onemogoči poseganje na nasprotno smerno vozišče. Pri izvedbi posebnih talnih označb je treba upoštevati širino obstoječega vozišča v krivini, prometno tehnične lastnosti ceste pred obravnavano krivino, velikost krivine in psihologije vožnje voznikov enoslednih vozil.

V letu 2017 je Direkcija za infrastrukturo izvedla še en projekt z namenom omejitve hrupa in hitrosti motornih koles v naseljih. Pilotni projekt je bil izveden v naselju Prebold, s postavitvijo obvestilne table s prikazovalnikom, na katerem so se izpisovali napisi "POČASNEJE", če je bila izmerjena prevelika hitrost, "HRUPNO", če je bil izmerjen prevelik hrup, in "HVALA", če ni bila izmerjena ne prekoračitev hitrosti ne prekoračitev hrupa.

Glede na rezultate meritev (prej/potem) je bila podana utemeljitev oziroma teza, da sta hitrost in hrup v soodvisnosti. Namreč percentila hitrosti in hrupa sta sorazmerna ter se sorazmerno povečujeta. Ukrep postavitve obvestilne table je bil, sodeč po anketi okoliških prebivalcev, izredno dobro sprejet med krajani, saj je pozitivno vplival na znižanje hitrosti in posledično tudi na manjši hrup v naselju.

Na osnovi teh rezultatov je nato potekala postavitev tovrstnih prikazovalnikov tudi na regionalni cesti v območju Triglavskega narodnega parka ter na cesti med Spodnjim Jezerskim in mejo z Republiko Avstrijo.

V nadaljevanju iskanja novih rešitev (t.i. pro-aktivni pristop) so se v letu 2018 pričele aktivnosti vezane na človeške dejavnike v prometu in iskanju rešitev, kako vozniku (s poudarkom na motoristih) pravočasno podati jasno in razumljivo informacijo o poteku ceste v prostoru in potencialnih nevarnostih, ki prežijo nanje. S tem projektom so se začeli razvijati pasivno varni stebrički in ostala oprema ter obvestilna signalizacija, ki je sistemsko dopolnjevala obstoječe ukrepe ter pripomogla k razvoju predvidljivih ter varnejših cest.

Pri pripravi in izvedbi projekta smo sodelovali s številnimi zunanjimi partnerji na različnih strokovnih področjih. DRI, d. o. o. je zagotovilo celovito podporo skupaj z ostalimi deležniki, ki so sodelovali na ključnih segmentih:

• Univerza v Ljubljani; Fakulteta za strojništvo je sodelovala pri projektiranju in evalvacija pasivnih varnostnih stebričkov,
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je zagotovila strokovno podporo in evalvacijo ter izdelavo smernic za varnost motoristov.
• Univerza v Zagrebu, Fakulteta za promet in prometne vede, ki je spremljala pilotne projekte ter izvedla analizo ukrepa (prej/potem) na prvem pilotnem projektu pasivno varne opreme in vodenja motoristov skozi krivine.
• Podjetje Timplast, d. o. o. je sodelovalo pri razvoju pasivnih varnostnih stebrov in pridobitvi slovenskega tehničnega soglasja Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).
• Gerald Höher iz Koroške deželne vlade (resor za gospodarstvo, turizem in mobilnost ter načrtovanje prometa) pa je sodeloval z DRSI na področju posebnih označb za motoriste.

Rezultati sodelovanja so bili sprva objavljeni kot smernice za višji nivo prometne varnosti, implementacija smernic pa je vodila k izvedbi štirih pilotnih projektov. Kot že rečeno, so rezultati analiz zelo spodbudni, saj ukrepi, ki jih na Direkciji za infrastrukturo izvajamo, dosegajo svoj namen – zmanjšanje prevelikih hitrosti in zvišati nivo prometne varnosti vseh udeležencev v prometu.

S pridobljenimi podatki in praktičnimi izkušnjami smo pri načrtovanju cest zasnovali nov pristop obveščanja, ki na subjektiven način »govori« z vozniki in opozarja na morebitno nevarnost pred njimi. Glavni izziv je bil spremeniti obstoječi miselni pristop in koncept zaznavanja prometnih znakov, kot je na primer »klasična« omejitev hitrosti ter dokazati, da nove rešitve delujejo.

Predlagane rešitve, ki so sprva bile »le« smernice, je nato Ministrstvo za infrastrukturo le-te nadgradilo v Tehnične specifikacije za varnost motoristov, ki so sedaj v uporabi na vseh javnih cestah. Rešitve sedaj uveljavljajo tudi v Republiki Hrvaški, vključene pa so tudi v Zvezo evropskih motociklističnih združenj (FEMA).

Pozitivne rezultate pri izboljšanju varnosti v cestnem prometu, kot je znižanje hitrosti vozil in zmanjšanje hrupa ter večja varnost motoristov, je prepoznala tudi komisija Evropske listine o varnosti v prometu, ki je projekt uvrstila med finaliste izbora. Predstavitev finalistov je objavljena na spletni strani Evropske komisije (objava je v angleškem jeziku, stran pa omogoča strojni prevod v slovenski jezik). Zaključni dogodek, kjer bodo razglašeni zmagovalci natečaja v petih različnih kategorijah, bo potekal v Bruslju, 14. novembra 2024.