Pogovor je moderiral nekdanji kajakaš in danes uspešen poslovnež Andraž Vehovar.

Uvodne minute so pripadle Rose Voisk, ki je dogodek obiskala kot posebna gostja. 94-letna olimpijka Rose Voisk, ki je bila rojena kot Ruža Vojsk v Mariboru, je sodelovala na olimpijskih igrah (OI) v Londonu leta 1948 kot članica jugoslovanske reprezentance v gimnastiki. Z obiskovalci je delila nekaj utrinkov s tedanjih iger. Povedala je, da je bila otvoritvena slovesnost čudovita, a da je za športnike še vedno najpomembnejša športna zaprisega. Delila je tudi svoj recept za vitalnost – veliko gibanja. »Vesela in počaščena sem, da sem lahko tu z vami,« je udeležence pozdravila v slovenskem jeziku.

»Športniki v obdobju karier mislimo, da je šport najpomembnejši v življenju, ampak ni. Daleč od tega. Mladi športniki morajo vedeti in se zavedati, da obstaja življenje po športu in na to morajo biti pripravljeni. V času svoje športne poti se srečujejo s poškodbami, preobremenitvijo na treningih, celo z dopingom,« je med drugim dejal Andraž Vehovar. Sogovornike je povprašal, kakšni so bili njihovi strahovi pred zaključkom kariere.

»Moj največji strah, ko sem zaključevala športno kariero, je bil, ali bom zmogla opravljati drug poklic. Takrat sem sicer že vedela, da bi lahko delala kot trenerka v judu, in štiri leta tudi sem. A kasneje sem se odločila, da tudi nadaljujem šolanje. Uspešno sem zaključila tudi to poglavje. Vmes sem si ustvarila družino in moj cilj je bil izpolnjen,« je povedala nekdanja judoistka Urška Žolnir Jugovar in dodala, da si v času kariere sicer ni predstavljala, kaj bi še lahko počela po zaključku športne kariere. »Osebno sem človek, ki potrebuje adrenalin in izzive. Ko človek enkrat dosega največje športne uspehe, si želi, da bi bil tudi po končani športni karieri podobno uspešen pri opravljanju novega poklica, ponovno med najboljšimi,« je dodala.

Igor Vušurović, član zlate črnogorske reprezentance v Sydneyju 2000, je povedal, da si na koncu dneva vsi želimo samo, da bi lahko počeli v življenju tisto, kar počnemo radi. »Da res čutimo neko posebno strast, vez in nam delo dan za dnem prinaša nove izzive, ki jih lahko uspešno presegamo.«

Izpostavil je, da športniki ohranjajo pozitivnost naravnanost. Ko je začel delati za Olimpijski komite Črne gore, je bilo veliko izzivov. Tudi po karieri je ohranil pozitivno naravnanost, izpostavil je pomen mreženja. »Pomembno je, da po karieri najdemo svoje mesto. Ko sem začel delati za olimpijski komite, nisem vedel ničesar o marketingu, nisem vedel, o čem govorimo na sestankih, a soočil sem se z izzivi in našel svojo pot,« je povedal. V Črni gori opaža, da so športniki ponavadi premalo kreativni, saj so njihovi urniki in način življenja med kariero jasno začrtani. Vedno jim nekdo sestavlja urnike. Pomembno je, da so športniki opolnomočeni po karieri.

Goran Dragić, kapetan zlate košarkarske reprezentance, je povedal, da je načrtoval zaključek kariere na točki, na kateri je zdaj. »Zdaj si želim vsaj nekaj od vsega tega, česar sem se naučil in kar znam, vračati. Vračati predvsem tistim, ki so šele na začetku poti. Rad imam otroke, rad jih učim in z njimi delim  svoje izkušnje,« je povedal Goran Dragić.

»Najbolj pomembno se mi zdi, da v življenju najdeš nekaj, kar imaš rad, strast, ki te bo veselila. Seveda vem, da bom pogrešal razburjenje, ki ga doživiš, ko pred 30.000 gledalci stopiš v dvorano in tekmuješ. Ampak vem tudi, da ne gre več. Športniki smo v življenju delali, kar smo ljubili od prvega dneva, in to moramo najti za naprej,« je dodal.

Tina Maze, najboljša slovenska smučarka vseh časov, je delila svoje izkušnje časa po karieri. »Športni del je tisti, ki ga moramo kot nekdanji športniki obdržati, saj sicer nikoli ne bomo našli podobnega adrenalina in tistega nekaj v stvareh, ki jih počnemo. Služba je del našega življenja.«

Tina Maze je izpostavila tudi pomen duševnega zdravja. »Pomembno je, da delimo svoje občutke, da se znamo soočiti z njimi. Vsi smo si različni, reagiramo drugače, zato je vsak pomemben. Mogoče imam največje strahove v tej sobi, a sem se z njimi soočila,« je povedala in iskreno spregovorila o svojem soočenju s strahovi na smučarskih strminah in dodala, da je vsekakor nujno upoštevati tudi specifike vsakega športa.

»Pomembno je, da se pogovarjamo o težavah, to še posebej velja v primeru, če ideje delijo športniki, ki so boljši od tebe in dajo te ideje naprej. Mladi morajo videti, kako smo se starejši športniki znašli, kakšna je pot naprej. Po karieri se spremenimo. Premagati strah je pomemben del šport,« je delila Tina Maze.

Tina Maze je izpostavila tudi, da se je med kariero izobraževala in končala študij. Študirala je sicer dlje kot drugi (deset let), a je zaključila študij. Izpostavila je, da je vse skupaj možno. »Moj življenjski cilj je bila arhitektura, a sem se zaradi naporne kariere odločila za pedagoško fakulteto,« je priznala.

Pohvalila je slovenski šolski sistem, ki ji je poleg športne kariere omogočil tudi šolanje, in izpostavila svoje izredno pozitivne izkušnje.

Goran Dragić pa je kot primer dobre prakse izpostavil učinkovitost modela severnoameriške košarkarske lige (liga NBA). »Tam te od prvega dneva učijo za življenje po karieri. Vsi vemo, da jutri lahko nehaš in da ne obstaja samo šport. Seveda želiš biti najboljši na parketu, a vzeti si moraš tudi čas za prihodnost. Te zadeve so pomembne in nekdanji športniki moramo novim generacijam pokazati pot,« je povedal Dragić.