Odhodki so bili v obdobju od januarja do julija glede na primerljivo lansko obdobje višji za 7,9 odstotka, prihodki pa za 9,3 odstotka. Proračunski primanjkljaj je znašal 518 milijonov evrov.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obravnavanem obdobju namenili skoraj 1,2 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka več kot lani. Ta rast je med drugim posledica večjega obsega sredstev za zagotavljanje osebne asistence.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,2 milijarde evrov oziroma 22,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji delež, 972 milijonov evrov, je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Rast za 24 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani je posledica uskladitve pokojnin ter izplačila letnega upokojenskega dodatka oziroma regresa za upokojence.

Za investicije smo namenili 605 milijonov evrov oziroma 5,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Vlagali smo v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.

Izplačali smo za 416 milijonov evrov subvencij, kar je slabih 20 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Smo pa v prvih sedmih mesecih tega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani, namenili 58 odstotkov več sredstev za subvencije v kmetijstvu in 53 milijonov evrov za odpravo posledic naravnih nesreč v gospodarstvu.

Proračunski prihodki

Davčni prihodki, ki predstavljajo največji del proračunskih prihodkov, so v prvih sedmih mesecih znašali 6,9 milijarde evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 719 milijonov evrov oziroma 11,6 odstotka.

Največji delež predstavljajo prilivi od davka na dodano vrednost, ki so v obdobju januar - julij dosegli  3 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 24,1 odstotka na 1,1 milijarde evrov. K tolikšni rasti sta poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala še ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 6,9 odstotka več kot lani.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,2 milijarde evrov oziroma 38,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki je bilo uvedeno z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih virov po lanskih poplavah.

Iz naslova trošarin smo zabeležili 934 milijonov evrov prihodkov, kar je 1,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.