V okviru Svetovne trgovinske organizacije je bila 26. julija 2024 objavljena skupna izjava držav udeleženk plurilateralne pobude za elektronsko trgovino (e-trgovino), med katerimi je kot država članica Evropske unije tudi Slovenija. Izjava obeležuje dosežen napredek v petletnih pogajanjih. Skupaj z njo je prvič javno objavljeno tudi besedilo Sporazuma o elektronski trgovini, ki zarisuje prva globalna pravila o e-trgovini med sodelujočimi članicami WTO.

Sporazum o elektronski trgovini je uravnotežen, vključujoč in gospodarsko pomemben sporazum, ki je strateškega pomena za WTO. Koristil bo potrošnikom in podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem sodelujočih članic, saj uvaja vrsto temeljnih pravil, s katerimi bo olajšal čezmejne elektronske prenose (prepoved carin na e-prenose), zmanjšal ovire za e-trgovino (e-podpisi, e-pogodbe, e-računi, e-plačila, brezpapirno poslovanje, enotno okence), zagotovil bolj zanesljivo in dostopno okolje (transparentnost, odprti vladni podatki), izboljšal zaupanje (krepitev varstva potrošnikov na spletu, neželena e-pošta, zasebnost, kibernetska varnost), spodbujal pa bo tudi digitalno vključenost sodelujočih članic v razvoju in najmanj razvitih članic.

Objavljeno besedilo še ni dokončno, saj morajo nekatere članice pobude še opraviti nacionalne postopke, nadaljujejo pa se tudi prizadevanja za širitev članstva in vključitev sporazuma v pravila WTO, za kar je potrebno soglasje vseh članic WTO.

Ozadje: Elektronska trgovina predstavlja približno 25 odstotkov vse mednarodne trgovine in še pridobiva na pomenu. EU je vodilna na svetu po izvozu in uvozu elektronskih storitev (leta 2022 1,3 milijarde evrov ali 54 odstotkov celotne trgovine s storitvami v EU).

Na 11. ministrski konferenci WTO (angleško 11^th Ministerial Conference - MC11) decembra 2017 je skupina 71 članic WTO (vključno z EU, torej tudi Slovenijo) zaradi blokade multilateralnih pogajanj s skupno ministrsko izjavo pozvala k začetku pogajanj o elektronskih vidikih trgovine. Pogajanja so se začela januarja 2019 z namero 76 članic, da si bodo prizadevale doseči ambiciozen dogovor, ki bo temeljil na obstoječih sporazumih in okvirih WTO ob sodelovanju čim večjega števila članic WTO. Sodelujočih držav je trenutno 91, skupaj pa predstavljajo več kot 90 odstotkov svetovne trgovine. Sodelovanje je odprto za vse članice WTO. Nosilke pobude so Japonska, Avstralija in Singapur.

Več informacij:

• Izjava plurilateralne pobude za e-trgovino in besedilo sporazuma (v angleškem jeziku)
• Sporočilo za javnost Evropske komisije o Plurilateralni pobudi za e-trgovino (v angleškem jeziku)
• Plurilateralna pobuda za e-trgovino na spletišču WTO (v angleškem jeziku)

Stanje po ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije

Na 13. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (13^th Ministerial Conference – MC13), ki se je zaključila 1. marca 2024 v Abu Dabiju, so se države članice razšle z nekaj skoraj doseženimi dogovori. Nedorečene so med drugim ostale prednostne pogajalske teme, kot so drugi del dogovora o ureditvi ribiških subvencij, sprememba pristopa v kmetijskih pogajanjih ter reforma organizacije, vključno s sistemom za reševanje sporov.

Kljub intenzivnim prizadevanjem za napredek v teh odprtih zadevah zadnja seja Generalnega sveta pred poletjem še ni prinesla dogovorov. Še največ napredka so države članice uspele doseči v okviru reforme WTO, saj se strinjajo, da je ta nujno potrebna. Opravile so tudi neformalno razpravo o načinu odločanja. Ohromljena multilateralna pogajanja skušajo preseči tudi s konkretnim delom v okviru plurilateralnih pobud v smeri odziva na aktualne trgovinske izzive.

Znaten dosežek pomeni skupna izjava držav udeleženk plurilateralne pobude za e-trgovino. Podobno intenzivno delo se nadaljuje v okviru plurilateralne pobude za olajševanje naložb za razvoj. Že na MC13 so ministri sodelujočih članic izdali skupno izjavo ob sklenitvi Sporazuma o spodbujanju naložb za razvoj. Cilj tega novega sporazuma je izkoristiti gospodarski potencial neposrednih tujih naložb za spodbujanje razvoja v revnejših državah.

Pogajanja za sklenitev sporazuma o spodbujanju naložb za razvoj so se začela 2020 in zaključila novembra 2023. Sledila je ministrska izjava in objava besedila sporazuma februarja 2024 na MC13. Pobuda ima široko podporo članic WTO, predvsem iz skupine držav v razvoju in najmanj razvitih držav. Sporazum ureja izboljšanje preglednosti in predvidljivosti naložbenih ukrepov, poenostavitev in pospešitev upravnih postopkov povezanih z naložbami, krepitev dialoga med vladami in vlagatelji, spodbujanje podjetij k uporabi praks odgovornega poslovnega ravnanja, preprečevanje korupcije, zagotavljanje posebne in različne obravnave ter tehnične pomoči kot tudi krepitev administrativnih in finančnih zmogljivosti držav v razvoju in najmanj razvitih držav. Poleg preglednosti ima močno razvojno komponento in bo pozitivno prispeval k izvajanju trajnostnih razvojnih ciljev Organizacije Združenih narodov. Sporazum ne ureja zaščite naložb in reševanja naložbenih sporov.

Naslednji korak predstavlja vključitev tega sporazuma v pravila WTO. Kot nalaga tudi ministrska odločitev MC13, morajo članice WTO o tem doseči dogovor skozi razpravo v okviru Generalnega sveta.

Ozadje: Na MC11 decembra 2017 je skupina 70 članic WTO (vključno z EU, torej tudi Slovenijo) s skupno ministrsko izjavo pozvala k začetku pogajanj o olajševanju naložb za razvoj. Pogajanja o besedilu sporazuma so se začela septembra 2020 in se uspešno zaključila novembra 2023, sledila pa je ministrska izjava in javna objava besedila februarja 2024 na MC13. Sodelujočih držav je trenutno prek 125 in predstavljajo tri četrtine članstva WTO, vključno z okrog 90 državami v razvoju in prek 25 manj razvitimi državami. Sodelovanje je odprto za vse članice WTO. Nosilki pobude sta Čile in Južna Koreja.

Več informacij

• Plurilateralna pobuda za olajševanje naložb za razvoj v WTO (v angleškem jeziku)
• Ministrska izjava plurilateralne pobude za olajševanje naložb za razvoj in besedilo sporazuma (v angleškem jeziku)