Predlagane spremembe Zakona o urejanju prostora

Z novelo Zakona  o urejanju prostora želimo izboljšati učinkovitost postopkov občinskega in državnega prostorskega načrtovanja.

Novelo dopolnjujemo tudi z nekaterimi rešitvami iz Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je bil sprejet po avgustovskih uničujočih poplavah.

Ključni cilji novele:

• priprava in sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN) v roku dveh let, njegove spremembe in dopolnitve pa v roku enega leta;
• omogočiti ciljne spremembe občinskega prostorskega načrta;
• priprava in sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN) v roku dveh let;
• skrajšati čas od sprejema OPN / OPPN / lokacijske preveritve / DPN do izdaje gradbenega dovoljenja.

Za dosego teh ciljev se določa drugačna vloga mnenjedajalcev in ministrstva pristojnega za prostor. Če mnenjedajalec v roku 30- dneh ne bo pripravil mnenja k prostorskemu aktu, oziroma ne bo v tem času z občino dogovoril podaljšanega roka za podajo mnenja (ki tudi ne sme biti daljši od 30 dni), se bo štelo, da se z rešitvami v prostorskem aktu strinja. Če bi mnenjedajalec pogojeval svoje pozitivno mnenje z zahtevami, ki ne izhajajo iz varovanja javnega interesa, ki ga mnenjedajalec zastopa kot nosilec urejanja prostora, bo imel minister, pristojen za prostor pristojnost, da lahko odloči o uskladitvi.

S ciljnimi spremembami OPN bo lahko občina načrtovala spremembo OPN na območju manjšem od 5000 m2, pri čemer ji ne bo treba določati trajno varovanih kmetijskih zemljišč in poselitvenih območij na območju celotne občine. Seveda pa morajo biti ciljne spremembe OPN skladne z urbanistično zasnovo naselja. Po zgledu Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pa se bo omogočila tudi skupna obravnava prostorskega akta (ciljne sprememba OPN, OPPN ali lokacijska preveritev) in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. 

Novela gradbenega zakona

Z novelo Gradbenega zakona ne uvajamo novih postopkov, ampak izboljšujemo učinkovitost postopkov in ukrepov, tudi s prenosom nekaterih rešitev, ki so bile vključene v Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.

Ključne predlagane spremembe Gradbenega zakona:

• pri izdaji gradbenih dovoljenj učinkoviteje urediti način pridobivanje mnenj mnenjedajalcev (obvezna javna dostopnost podatkov, ki so podlaga za izdajo mnenj, poenotenje rokov za podajo mnenj na 30 dni, možnost podaje mnenja na zapisnik na upravni enoti, tiha privolitev mnenjedajalca z molkom);
• v določenih primerih dopustiti začasno oskrbo novega objekta z vodo, kanalizacijo, električno energijo in dostopom na samooskrben način, če javna oskrba še ni zagotovljena;
• odpraviti ovire pri dokazovanju lastninske pravice pri gradnji na obstoječih objektih (na nadzemnih delih objekta, ki posegajo na tuja zemljišča, če se z gradnjo ne posega na te dele);
• zagotoviti prožno izvajanje gradnje z natančnejšo določitvijo manjših odstopanj od izdanega gradbenega dovoljenja, ki so še dopustna med gradnjo;
• po kateri koli naravni nesreči, po vzoru ukrepov po lanskoletnih poplavah in plazovih, omogočiti obnovo obstoječih objektov z razširjeno nujno rekonstrukcijo (ne samo vrnitev v prvotno stanje objekta, temveč na podlagi izdelanega projekta za izvedbo možna posodobitev v okviru dopustnih manjših odstopanj);
• posodobiti postopek pridobivanja odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po samem zakonu za objekte starejše od leta1967 oziroma leta 1991, ki se danes še vedno izvaja po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) iz leta 2002, ter poenotiti mejno leto na 1991 za vse objekte;
• izboljšati določbe glede zahtev po univerzalni dostopnosti objektov in urediti nadzor.