Ta dan je redna vojska Kraljevine SHS svojo vojaško oblast v Prekmurju predala civilni oblasti po sprejetju dokončnega sklepa o pripadnosti Prekmurja matičnemu slovenskemu etničnemu ozemlju ter meji med Kraljevino SHS in Madžarsko na Pariški mirovni konferenci. Za Prekmurce je bilo tako konec obdobja ločenosti od drugih Slovencev, saj sta geografska oddaljenost od osrednjega dela slovenskega etničnega ozemlja in prejšnja meja med avstrijskim ter ogrskim delom monarhije na Muri pomenili zelo močno ločnico.

Ob prazniku se na Ministrstvu za obrambo spominjamo tudi vloge generala Rudolfa Maistra pri tem zelo pomembnem dogodku za slovenski narod. General Maister je Prekmurju namenjal veliko pozornosti, saj je že 26. decembra 1918 nagovoril zbrane na zborovanju za Prekmurce v Gornji Radgoni, ki ga je organiziral štajerski Narodni svet, in nato tudi načrtoval vojaški prihod v Prekmurje, do česar pa ni prišlo.  

Za priznanje Prekmurja Kraljevini SHS na Pariški mirovni konferenci je bila izjemnega pomena povezanost s tistim delom štajerskega Podravja, ki ga je novembra in decembra 1918 zasedlo vojaštvo štajerskega obmejnega poveljstva. Brez generala Maistra in njegovega prizadevanja za vojaško zavarovanje severne slovenske etnične meje na Štajerskem vprašanja, ali je Prekmurje lahko slovensko, na Pariški mirovni konferenci verjetno ne bi bilo. Prekmurje je bilo tako poleg Štajerske edino ozemlje, naseljeno s Slovenci, ki smo ga Slovenci v okviru skupne jugoslovanske države pridobili po koncu prve svetovne vojne na mirovnih konferencah.

Leto 2024, ko zaznamujemo 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala Maistra, je vlada v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Na posebni spletni strani obveščamo o številnih projektih in prireditvah, s katerimi zaznamujemo njegov spomin.