Humanitarni delavci so sestavni del odziva na krize, ki jih povzročajo vojne, izredni vremenski pojavi ali naravne nesreče. Pogumno in nesebično, običajno v nevarnih in težkih pogojih, prizadetemu prebivalstvu nudijo nujno pomoč in s tem rešujejo življenja.

Mednarodno humanitarno pravo je pravna podlaga za zaščito humanitarnih delavcev. Sodelujoči v oboroženih spopadih imajo dolžnost omogočiti njihovo varno in neovirano delovanje. Kljub temu je bilo leto 2023 za humanitarne delavce najbolj smrtonosno do sedaj – ubitih jih je bilo kar 280. Žal se letos razmere ne izboljšujejo. Z nadaljevanjem sovražnosti v Gazi, Sudanu, Ukrajini in drugod lahko pričakujemo, da bo izgubljenih še več tistih, ki tvegajo svoja življenja, da bi rešili druga.

Kot članica Varnostnega sveta OZN je Slovenija glasna zagovornica mednarodnega humanitarnega prava, zaščite civilistov in humanitarnih delavcev. Ob vseh potekajočih konfliktih in humanitarnih krizah poziva k miru ter zaščiti civilistov in humanitarnih delavcev; poudarja pomen spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in preganjanja odgovornih za njegove kršitve. Na predlog Slovenije in Švice bo danes o zaskrbljujočem položaju humanitarnih delavcev razpravljal tudi Varnostni svet.

Glede na naraščanje in zaostrovanje humanitarnih kriz po svetu Slovenija povečuje prispevke za humanitarno pomoč – tako preko lastnih izvajalcev kot mednarodnih humanitarnih organizacij. Humanitarno pomoč je od leta 2021 povečala šestkratno. Hitro in učinkovito se odziva tako na krize, ki izhajajo iz konfliktov, med njimi v Gazi, Ukrajini in Sudanu, kot na krize, ki so posledice naravnih nesreč, na primer nazadnje ob silovitih požarih v Severni Makedoniji.

Svetovni dan humanitarnosti zaznamujemo že 21. leto zapored v spomin na 22 ubitih humanitarnih delavcev, vključno s takratnim Visokim komisarjem OZN za človekove pravice Sérgiom Vieirom de Mellom v napadu na sedež Organizacije Združenih narodov v Bagdadu.