Skoči do osrednje vsebine

V javni obravnavi predlog sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

Ministrstvo je v javno obravnavo posredovalo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-G). Pripombe in komentarje na osnutek sprememb zakona lahko podate do 2. septembra 2024.

Osnutek zakona je objavljen na portalu eDemokracija. 

Temeljni cilj predlaganega zakona je, da se v primerih naravnih nesreč zagotovi možnost hitre in učinkovite odprave nastalih posledic.

Namen predlaganih zakonskih sprememb je izboljšanje sposobnost države pri obvladovanju in zmanjševanju škod, ki jih povzročijo naravne nesreče, ter v zagotavljanju celostne, hitrejše in bolj učinkovite rešitve.

S predlaganimi spremembami se omogočajo bolj prožne oblike financiranja. Obenem bi se povečalo sredstva, namenjena za odpravo posledic naravnih nesreč ter razširilo krog upravičencev do pomoči, da bi vključeval tudi kategorije, ki po dosedanji zakonski ureditvi niso upravičeni do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč.

Prav tako je cilj poiskati učinkovito rešitev na področju kreditiranja fizičnih oseb preko ugodnih stanovanjskih posojil. Predlagana novela širi tudi nabor osebnih podatkov za hitrejšo obdelavo vlog prebivalstva.

Med poglavitnimi rešitvami predlagane novele je še ureditev prenosa dopustov za zaposlene, ki zaradi nujnih delovnih potreb ob nastanku naravnih nesreč niso mogli izrabiti letnega dopusta. Preostanek dopusta za preteklo koledarsko leto bi lahko po predlogu izrabili do 31. decembra tekočega koledarskega leta.

Predlagane zakonske spremembe predvidevajo tudi finančno pomoč za obnovo stanovanja, v katerem na dan nastanka naravne nesreče lastnik stanovanja še ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, niti ni bilo naseljeno, zgrajeno pa je bilo na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja.

Prav tako se ukrepe finančnega inženiringa ne bi več uporabljalo zgolj za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ampak tudi za odpravo škode na stvareh ter škodo v kmetijstvu. S predlagano spremembo bi se tako omogočilo, da so ukrepi finančnega inženiringa namenjeni upravičencem iz gospodarstva in kmetijstva.