Mnenje vlade o pobudi za oceno ustavnosti dela Zakona o dohodnini

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o dohodnini, ki ureja normirane odhodke.

Predlagatelj izpostavlja vprašanje skladnosti omenjene določbe z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Z ureditvijo, po kateri se med zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, razlikuje glede na zavarovanje za polni delovni čas najmanj pet mesecev v koledarskem letu, se po mnenju predlagatelja brez stvarnega in razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, razlikuje med zavezanci, ki so zavarovani daljši čas v koledarskem letu, vendar ne za polni delovni čas.

Vlada meni, da je omenjena zahteva neutemeljena in da navedena določba ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave.

Vlada je mnenje med drugim utemeljila na razliki v položaju zavezanca, ki opravlja dejavnost kot izključno in posledično iz tega naslova dosega dohodke iz dejavnosti, s položajem zavezanca, ki opravljanju dejavnosti posveča omejen čas. Ob enaki dejavnosti in pogojih v splošnem navedena zavezanca ne moreta dosegati enakih prihodkov, zato tudi ni utemeljena enaka obravnava pri določanju maksimalne višine normiranih odhodkov.

Ločevalni kriterij med temi zavezanci, vezan na vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je po mnenju vlade ustrezen, saj je dovolj robusten in objektivno določljiv kriterij, ki ne omogoča arbitrarnosti. Vlada med drugim meni še, da je neprimerno in neutemeljeno v pavšalni sistem vgrajevati elemente, ki zelo natančno upoštevajo položaj posameznega zavezanca in s tem zapletejo sistem. Pavšalni sistem je namreč izbira zavezanca in ne obveznost, ne nazadnje pa se s tem tudi zmanjšuje enostavnost sistema, kar je osnovni namen sistema.

Vir: Ministrstvo za finance

Nova proračunska postavka pri Ministrstvu za solidarno prihodnost

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sklenila, da pri Ministrstvu za solidarno prihodnost odpre novo proračunsko postavko, namenjeno doplačilom najemnine v denacionaliziranih stanovanjih.

Proračunsko postavko Doplačila najemnine v denacionaliziranih stanovanjih bomo odprli v okviru glavnega programa Stanovanjska dejavnost in istoimenskega podprograma.

Sredstva za pokrivanje obveznosti na novi postavki v višini 686.666,67 evra bomo v letu 2024 zagotovili s prerazporeditvijo pravic porabe znotraj finančnega načrta Ministrstva za solidarno prihodnost.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada spremenila ustanoviteljska sklepa v primeru delovanja Srednje šole Domžale

Vlada se je seznanila s sklepom Občinskega sveta Občine Domžale z dne 22. marec 2024 o izstopu iz soustanoviteljstva javnega zavoda »Srednja šola Domžale«. Zaradi izstopa Občine Domžale iz soustanoviteljstva tega javnega zavoda morata Občina Domžale in Republika Slovenija skleniti tudi sporazum o odstopu od pogodbe o soustanoviteljstvu. Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministra, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, dr. Darja Feldo. Zaradi izstopa Občine Domžale iz soustanoviteljstva in zaradi realizacije Priporočil Vlade Republike Slovenije pristojnim ministrstvom za učinkovitejše upravljanje javnih zavodov je vlada sprejela tudi nov sklep o ustanovitvi javnega zavoda »Srednja šola Domžale«. 

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Opredelitev do sklepa Državnega sveta o zaključkih posveta Dvig slovenske samooskrbe v celotni verigi od kmeta do trgovine

Vlada je sprejela odgovor na sklep Državnega sveta o zaključkih posveta Dvig slovenske samooskrbe v celotni verigi od kmeta do trgovine in ga pošlje Državnemu svetu.

Vlada je 3. julija 2024 prejela Sklep Državnega sveta k Zaključkom posveta Dvig slovenske samooskrbe v celotni verigi od kmeta do trgovine in v nadaljevanju podaja odgovor nanje.

Odgovor na sklepe:

Koncept samooskrbe s hrano je pomemben, saj ima neposredne posledice na sposobnost države ali regije, da samostojno izpolnjuje prehranske potrebe prebivalstva ne glede na zunanje okoliščine. Čeprav lahko države z nižjo stopnjo samooskrbe svojim prebivalcem z uvozom v celoti zagotovijo kalorije in hranila, ki jih potrebujejo, lahko izkrivljanje trgovine hitro ustvari velike izzive. Jasno je, da je treba sprejeti ukrepe za krepitev nacionalne in regionalne samooskrbe s hrano. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v okviru EU in po vsem svetu. Krize zadnjih let so sprožile razprave o stanju samooskrbe v številnih državah, tudi Sloveniji, kjer vsaj pri zelenjavi, določenih vrstah sadja in žit ter prašičjega mesa naša država v pretežnem delu sloni na uvozu. Zavedati se je treba, da Slovenija nima idealnih pogojev za vse vrste kmetijskih panog oz. sektorjev, zato bo v nekaterih segmentih še vedno morala zagotavljati prehransko varnost z uvoženimi proizvodi.

Naslednji zelo pomemben vidik pri povečanju samooskrbe je pravilen pristop k trženju lokalno pridelanih proizvodov. Lokalno pridelanim proizvodom je treba zagotoviti tudi trg. Ključnega pomena je zato povezovanje v skupine in organizacije proizvajalcev v smeri skupnega nastopanja na trgu. Samo s skupnim nastopom bo mogoče optimalno organizirati verigo vrednosti za vse udeležence v verigi, in sicer v smislu zagotavljanja dovolj velike in raznolike ponudbe za prodajo skozi sistem javnega naročanja, za javne zavode in druge javne ustanove ter za prodajo trgovskim verigam. Izzive po povečanju samooskrbe je Vlada naslavljala že z izvajanjem Programa razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014–2020), kjer so bili pri nekaterih ukrepih skozi merila za izbor vlog določeni prednostni sektorji (pšenica, prašičje meso, zelenjava). V okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) je dosežen manjši napredek, saj so intervencije oblikovane po namenu naložbe. Posebej so oblikovani še sklopi oz. podintervencije, in sicer posebej za kmetije in posebej za podjetja. Za to se v SN SKP 2023-2027 nadaljuje z izvajanjem intervencij povezovanja. Kot novost se uvaja podintervencija medpanožno sodelovanje. Medpanožne organizacije sprejemajo ukrepe za upravljanje verige, ne da bi bile pri tem same vključene v proizvodnjo, predelavo ali trgovanje. Medpanožne organizacije služijo kot platforma za dialog, spodbujanje dobrih praks in preglednosti trga. Trenutno je priznanih 25 skupin proizvajalcev iz različnih sektorjev. Vse skupine proizvajalcev skupaj povezujejo 985 kmetijskih gospodarstev.

Za dosego ciljev samooskrbe je poleg tega nujno vlagati v raziskave in razvoj, izboljšati infrastrukturo, zagotoviti ustrezno izobraževanje za kmete ter spodbujati sodelovanje med kmeti, znanstveniki in drugimi deležniki. Tako bo Slovenija lahko bolje izkoristila svoje potenciale in zmanjšala svojo odvisnost od uvoza hrane. Na samooskrbo zelo vplivajo tudi podnebne spremembe. Te se naslavlja predvsem s krepitvijo uporabe sodobnih tehnologij ter pravočasno rabo prilagoditvenih tehnologij in preventivnih dejavnosti v kmetijstvu. Za spodbujanje pametnega, odpornega in konkurenčnega kmetijstva v okviru SN SKP 2023–2027 se namenja več kot polovico razpoložljivih finančnih sredstev.

Ob sklepu glede izkoriščanja termalnih vodnih virov bi radi poudarili, da je njihovo izkoriščanje omejeno, zato je pomembno z njimi pametno gospodariti tako, da se zagotovi dolgoročna vzdržnost naravnega vira. Raba termalne vode trenutno presega količine, ki so po ugotovitvah Geološkega zavoda Slovenije dolgoročno vzdržne. V preteklosti področje rabe termalne vode namreč ni bilo optimalno urejeno in uporabniki vode niso izpolnjevali zakonskih obveznosti, stanje se kot posledica kombinacije različnih ukrepov izboljšuje. Izrednega pomena je namreč ohranjanje količine in kakovosti termalne vode v vodonosniku, za trajno uporabo obnovljivega vira v prihodnje. Poleg tega bi radi poudarili, da primerjava med koncesijami v Sloveniji in sosednjih državah ni mogoča, saj gre za povsem različne sisteme in tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar. Po oceni Ministrstva za naravne vire in prostor je slovenski sistem plačil v zvezi z rabo vode, ki se nanaša na rabo termalne vode, primeren. Ob vprašanju namakanja bi radi poudarili, da je treba pred začetkom investicije pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja, da je uvedba namakalnih sistemov skladna s področnimi predpisi in omejitvami v prostoru. Ob tem se pojavlja tudi težava pomanjkanje interesa po uvedbi namakalnih sistemov s strani potencialnih uporabnikov. Zato je treba veliko napora usmeriti v motivacijo lastnikov zemljišč, da se bodo odločali za izgradnjo namakalnih sistemov.

V Sloveniji nekaj kmetijskih gospodarstev oz. podjetij izkorišča geotermalno vodo za ogrevanje svojih proizvodnih prostorov – rastlinjakov. V tem procesu črpajo vodo iz vodonosnika in jo po uporabi vrnejo v okolje, v bližnji potok. Kar predstavlja veliko obremenitev za okolje. Zato je pri tem potrebno sodelovanje vseh resorjev, torej Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dobra praksa se je pokazalo sodelovanje med omenjenimi resorji pri pripravi posebnega ukrepa za spodbujanje rabe geotermalne energije. Z namenom razbremenitve okolja na eni strani ter znižanja stroškov koncesnine uporabnikom geotermalne vode na drugi je bil med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo dosežen dogovor o možnosti sofinanciranja reinjekcijskih vrtin, kar bo omogočalo uporabo geotermalne  vode v zaprtem sistemu. Sprejet je bil Odlok o začasnem ukrepu sofinanciranja stroškov izdelave reinjekcijskih vrtin, ki je bil pravna podlaga za objavo javnega razpisa, ki je bil objavljen decembra 2021. Sredstva so bila zagotovljena iz Sklada za podnebne spremembe.

V okviru SN SKP 2023–2027 se spodbujajo naložbe v geotermijo in obnovljive vire energije v okviru več naložbenih intervencij oblikovana pa je tudi samostojna intervencija (Naložbe v obnovljive vire energije). Naložbe v obnovljive vire energije so namenjene za lastne potrebe kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalne industrije in ne za prodajo. Glede prisotnosti slovenskih proizvodov na trgovinskih policah bi radi poudarili, da je ena izmed osnovnih nalog trgovine zagotavljanje proizvodov in pridelkov potrošnikom. Glede na stopnjo samooskrbe s svežo zelenjavo v Sloveniji so trgovci primorani določene količine zelenjave tudi uvažati, predvsem v tistih mesecih, ko v Sloveniji pridelava zaradi naravnih danosti ni možna. Zato podpiramo prizadevanja trgovinske panoge za povečanje prisotnosti slovenskih proizvodov na trgovskih policah ter sodelovanja s pridelovalci, proizvajalci in predelovalci hrane, predvsem v tistih mesecih, ko lahko prodajajo v Sloveniji pridelano svežo zelenjavo.

Ob tem bi dodali, da se od leta 2016 dalje intenzivno izvaja promocija lokalne hrane pod močnim sporočilnim imenom Naša super hrana. S promocijo se potrošniki neprestano izobražujejo, kako pomembno je kupovanje lokalnih proizvodov, tako z vidika lokalnega gospodarstva, ohranjanja lokalnih kmetij, ohranjanja podeželja in lepe krajine, varovanja okolja in biodiverzitete kot tudi z vidika uživanja bolj varnih in kakovostnih živil. Prav tako se potrošnike v promocijah ozavešča o visoki pomembnosti spoštovanja hrane, saj manj odpadne hrane vpliva na celoten planet, kot družbo samo. Za šole se izvaja pomemben projekt, ki je tudi finančno podprt, to je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je vsak tretji petek v novembru. Letos bo prvič izvedeno celotedensko ozaveščanje o novo razglašenem Tednu slovenske hrane (tretji teden v novembru), kjer se bo še posebej spodbujalo javne zavode, da kupujejo več lokalne hrane, ki je visokokakovostna, varna in sveža ter da v omenjenem tednu pripravljajo tradicionalne slovenske jedi. Promocija se bo v enaki intenziteti nadaljevala tudi v prihodnjih letih, saj je promocija zelo pomembna še posebej v času globalnih trenj, ki se kot posledica odraža v povečanju cen dobrin, kar posledično vpliva tudi na slovensko pridelavo in predelavo oz. celotno oskrbovalno verigo.

Poudariti velja, da se ob pripravi pravnih podlag za izvajanje ukrepov in intervencij kmetijske politike soočamo tudi z izzivom, kako preveriti upravičenost porabe javnih sredstev. Ne glede na to pa si še vedno prizadevamo za dodatne poenostavitve administrativnih bremen kmetov, pri čemer vidi veliko priložnosti v digitalizaciji različnih administrativnih opravil. Tako je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) prešla na elektronske vnose vlog, pri nekaterih intervencijah na pavšalne stroške, kar pomeni, da upravičencu ni treba prilagati dokazil v obliki računa. Redno sodelujemo tudi z Evropsko komisijo in drugimi državami članicami, kjer se skupaj iščejo možnosti poenostavitev in zmanjšanja administrativnih bremen. Ob pojavu vprašanja davčne razbremenitve kmetov bi radi poudarili, da je problematika reševanja neenakopravne obravnave v obdavčitvah fizičnih in pravnih oseb v kmetijstvu bila vsebina že več sestankov v mandatu te vlade.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano