Za tiste, ki ne izpolnijo odrejenih obveznosti v roku in na način, ki ga je določil gradbeni inšpektor v odločbi, se z namenom izpolnitve obveznosti in vzpostavitve zakonitega stanja začne postopek upravne izvršbe. Izvršba se lahko opravi po drugi osebi ali s prisilitvijo (z izrekanjem denarnih kazni). Postopek upravne izvršbe se začne z izdajo Sklepa o dovolitvi izvršbe, ki se ga vroči zavezancu. V sklepu inšpektor inšpekcijskemu zavezancu določiti naknadni rok za izpolnitev obveznosti, določi način izvršbe in ga obvesti, da bo, če tega ne izpolni, izvršbo opravil pooblaščen izvajalec upravnega organa na njegove stroške oziroma bodo izrečene denarne kazni. V sklepu je potrebno zavezanca opozoriti na možnost odloga izvršbe zaradi ne/sorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. 

Zavezanci imajo seveda možnost, da zagotovijo zakonito stanje tudi tako, da pridobijo ustrezna upravna dovoljenja. Zavezanci lahko izpolnijo obveznosti iz odločbe ves čas, tudi po začetku upravne izvršbe.  

31. decembra 2023 je imela gradbena inšpekcija nekaj manj kot tri tisoč (2.914) zadev, v katerih je bil uveden izvršilni postopek. Z inšpekcijsko odločbo je bil inšpekcijskim zavezancem izrečen ukrep, ki ga za nelegalno gradnjo oziroma nelegalen objekt določa gradbeni zakon, se pravi, odstranitev objekta oziroma vzpostavitev v prejšnje stanje, a ga zavezanci niso izvršili, zato so inšpektorji uvedli izvršilne postopke. Zavezancem so bili izdani sklepi o dovolitvi izvršbe. V 2691 zadevah so izvršljivi in pravnomočni.

Zaradi izkušenj v pritožbenih postopkih in postopkih pred sodiščem in drugimi nadzornimi organi, je inšpektorat za opravljanje izvršb po drugi osebi izdelal natančna pravila za izvajanje le-teh. Prve so na vrsti izvršbe nevarnih objektov, za katere se ugotovi, da obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red in mir, javno varnost ali premoženje večje vrednosti. Nato so na vrsti izvršbe glede na merila, ki jih taksativno določa Gradbeni zakon (GZ - 1), in sicer:

• pravno stanje izdanih upravnih aktov, na podlagi katerih se opravlja izvršba;
• fizične in druge lastnosti objekta;
• vpliv objekta na ljudi in okolje;
• lega objekta;
• objekt v javni rabi ali objekt, v katerem se opravlja dejavnost, ali objekt gospodarske javne infrastrukture;
• možnost legalizacije.

Inšpektorat za naravne vire in prostor ima v letošnjem proračunu za izvedbo izvršb po drugih osebah na voljo 750 tisoč evrov.  Največ sredstev (500 tisoč) je namenjenih za izvršbe Gradbene inšpekcije.