Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Finančni petek: Državne obveznice

Državne obveznice so ključen finančni instrument, s katerim se Republika Slovenija zadolžuje na domačem in mednarodnem finančnem trgu. To je tema današnje rubrike Finančni petek.
Na levi stoji mladi mož, desno je napis Finančni petek, Državne obveznice
1 / 2

Obveznice so dolgoročni dolžniški vrednostni papirji, z izdajo katerih država pridobi finančna sredstva za financiranje proračunskih potreb, vključno z refinanciranjem glavnic obstoječega dolga države, ki zapadejo v proračunskem letu, in za financiranje poslov upravljanja obstoječega državnega dolga (odkupi in zamenjave državnih obveznic).

Republika Slovenija izdaja obveznice z različnimi ročnostmi, daljšimi od enega leta. Praviloma so ročnosti izdaj državnih obveznic tri, pet, deset let (tako imenovane referenčne obveznice), pa tudi daljše (15, 30 in več let). Glavni kupci teh obveznic so institucionalni investitorji, domače in tuje finančne družbe (banke, vzajemni skladi, pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne družbe), ki del svojih naložbenih sredstev namenjajo manj tveganim naložbam. Državne obveznice se praviloma izdajajo s fiksno obrestno mero, s polletnimi ali letnimi plačili obresti in zapadlostjo glavnice ob zapadlosti obveznic.

Eden najpomembnejših dejavnikov pri izdaji državnih obveznic je njihova prodajna cena, s katero se določi donosnost obveznic. Ceno oziroma donosnost izdaj obveznic določajo razmere na finančnih trgih, likvidnost obstoječih obveznic na sekundarnem trgu, ocene bonitetnih agencij in zaupanje investitorjev v boniteto države. Višja bonitetna ocena se odrazi v višjem zaupanju investitorjev in prinaša nižjo ceno zadolžitve in s tem zmanjšanje stroškov financiranja proračunskih potreb ter servisiranja državnega dolga.

Republika Slovenija izdaja obveznice tako na domačem kot na mednarodnem finančnem trgu.

Pri izdajah obveznic Slovenija sledi ciljem ohranjanja stabilnega dostopa do zadolževanja, zagotavljanja ustreznih finančnih virov za financiranje proračuna in s tem tudi za dolgoročni razvoj države ter preudarnega upravljanja z državnim dolgom.