Ekološko kmetijstvo različno hitro sledi znanstvenemu in tehnološkemu napredku za odzivanje na sodobne izzive, zato je izvedljivost pobude za dvig deleža ekološkega kmetijstva na 25 odstotkov do leta 2030 možna le s strateškim načrtovanjem, naložbami v raziskave in razvoj, podpornimi ukrepi in sodelovanjem med vsemi deležniki.

Ministri so se na posvetu posebej posvetili vprašanju ekoloških kmetov in njihovi motivaciji za delo. Raziskave kažejo, da se ti odločajo za ekološko pridelavo predvsem v skrbi za okolje, uvajajo inovativne prakse in ustvarjajo nove poslovne modele, saj so bolj dovzetni glede uporabe novih tehnologij ter digitalizacije kmetijstva. Ministrica Mateja Čalušić je ob tem poudarila: »Mladi kmetje v ekološkem kmetovanju vidijo priložnost, saj ima Slovenija zaradi svoje strukture kmetijstva dobre možnosti za razvoj te panoge. Kajti mladi kmetje so prihodnost kmetijstva. Njihova energija, inovativnost in predanost so tisti dejavniki, ki bodo oblikovali smernice za kmetijstvo v prihodnjih desetletjih tudi na področju ekološkega kmetovanja.« Ministri so se strinjali, da naraščanje povpraševanja po ekološki izdelkih predstavlja poslovno priložnost za ustvarjanje dodane vrednosti. Zato je kmetom potrebno zagotoviti dovolj dober prenos znanja, finančnih sredstev za investicije, dostop do zemljišč, tehnološko podporo, digitalizacijo in povezovanje.

V razpravi so naslovili tudi vprašanje trajnostnega prehranjevanja – kako pritegniti potrošnike, kako razviti nove oziroma skrajšati obstoječe tržne poti. Ministrica Čalušić je ob tem vprašanju dodala, da je v Sloveniji najbolj pogosta prodajna pot na neposredno na kmetiji: »Glavni dejavnik pri prodaji so kompetence kmetov. To se nadalje povezuje z vzpostavljenimi načini sodelovanja z velikimi kupci (trgovci, javni zavodi), pogoji sodelovanja, doseženo odkupno ceno ekoloških živil. Za vzpostavljanje partnerskega odnosa je pomembna kontinuiteta sodelovanja, zato je za prodor v trgovske verige in javne zavode nujno povezovanje ekoloških kmetij. Za povečanje obsega ponudbe slovenskih ekoloških živil je zato ključno, da čim večje število trenutnih ekoloških kmetij ostane vključenih v ekološko kontrolo, obenem pa je potrebno spodbuditi vpis novih kmetij v ekološko kontrolo.« Ministri so ob tem so vprašanju ugotavljali, da imajo države veliko različnih uspešnih praks, ki bi jih veljalo medsebojno še naprej deliti in razvijati v okviru regionalnega mednarodnega sodelovanja.

Poudariti velja, da so kmetje v središču evropskih podeželskih skupnosti, kar pomaga pojasniti, zakaj je ekološko kmetovanje pomembno kot ključno gonilo v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost. Ministri so se strinjali, da bodo še naprej krepili sodelovanje na področju ekološkega kmetovanja v regiji.

V okviru posveta so lahko sodelujoči ministri in državni sekretar poskusili dobrote slovenskih ekoloških kmetov. Ponovno se bodo srečali jutri, saj se bodo v Gornji Radgoni udeležili otvoritve 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra.