Uredba o intervenciji ohranjanje, trajnostna raba in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je izdala Uredbo o intervenciji ohranjanje, trajnostna raba in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba o intervenciji ohranjanje, trajnostna raba in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 določa namen in cilje, predmet podpore, upravičence, finančne določbe, upravičene stroške, pogoje za izplačilo sredstev ter kontrolni in sankcijski sistem za izvajanje te intervencije. Intervencija je namenjena financiranju dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje rastlinskih genskih virov in situ in ex situ s ciljem prispevati k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti.

Upravičenci do podpore iz naslova intervencije so raziskovalne institucije, ki izvajajo dejavnost, ki se nanaša na rastlinske genske vire. Za storitve, potrebne za izvedbo intervencije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odda javno naročilo.

Za intervencijo je v obdobju izvajanja SN 2023–2027 skupno namenjenih do 1,75 milijona evrov. Stopnja podpore znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.

Uredba o spremembah Uredbe o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte podrobneje ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, ki se je začel uporabljati z letom 2016. Predlog spremembe podrobneje definira, kdaj se dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte izda za šest in kdaj za tri leta. Dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte se izda za obdobje šestih let, kadar se nanaša na GERK, ki se nahaja na istem GERK-u kot vinograd na katerem bo izvedena izkrčitev ali se z njim prekriva. Če se dovoljenje nanaša na GERK, ki se ne nahaja na GERK-u, kot vinograd, na katerem bo izvedena izkrčitev, se izda dovoljenje za obdobje treh let.

Prav tako je jasno določeno, da pridelovalec, ki v obdobju veljavnosti dovoljenja za novo zasaditev vinske trte te ne začne saditi, eno leto po izteku veljavnosti tega dovoljenja ni upravičen do izdaje novega dovoljenja za zasaditev vinske trte.

Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2024

Vlada je sprejela Spremembe št. 1 Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2024 in potrdila čistopis Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2024.

Skupno je v Letnem načrtu razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2024 in Spremembe št. 1 LNR 2024 načrtovana izvedba 120 poslov prodaj, menjav in neodplačnih prenosov lastninske pravice z državnih gozdov na občino.

Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije določa, da se prodaja in menjava državnih gozdov ter neodplačni prenos lastninske pravice z državnih gozdov na občino lahko izvede, če je državni gozd vključen v letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi, ki ga na predlog družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. sprejme vlada.

Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022 ter seznanitev s Poročilom Komisije za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu v letu 2023

Vlada je na seji sprejela Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022 (program suša). Seznanila se je tudi s poročilom Komisije za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu (komisija) o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč za leto 2023 ter Poročilom o delu Komisije za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu za leto 2023.

Program je Vlada sprejela dne 25. maja 2023, dopolnitev programa pa11. januarja 2024. Za izvedbo programa je bilo zagotovljenih 25 milijonov evrov iz proračunske rezerve v letu 2023. Od teh sredstev je bila za državno pomoč upravičencem namenjenih 24,9 milijonov evrov za stroške obdelave vlog pa do 78.513 evrov. Pomoč za škodo po suši je bila izplačana 15.237 upravičencem v višini 24,7 milijonov evrov.

Komisija  je v letu 2023 imela eno redno in tri dopisne seje na katerih je obravnavala program suša, Poročilo o delu komisije za leto 2022, Poročilo ministrstva o izvedbi Programa odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021, Poročilo komisije o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, Izpad dohodka in predlog razdelitve sredstev zaradi posledic suše v kmetijstvu leta 2022 za posamezne upravičence ter Poslovnik o delovanju komisije.

Uvrstitev novih projektov veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027

Vlada je na seji dne sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrstita nova projekta »Dopolnitev vrstne in genetske strukture gozdov« in »Stanje, odvzem in emisije ogljika v gozdovih.«

V okviru ukrepa za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v gozdarstvu se v Načrt razvojnih programov uvrstita projekt »Dopolnitev vrstne in genetske strukture gozdov« in projekt »Stanje, odvzem in emisije ogljika v gozdovih«. Projekta se bosta izvajala v letih 2024, 2025 in 2026.

Podpis memoranduma o sodelovanju z Albanijo na področju kmetijstva

Vlada se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo in razvoj podeželja Republike Albanije na področju kmetijstva.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v prizadevanjih za krepitev nadaljnjega plodnega dvostranskega sodelovanja z Ministrstvom za kmetijstvo in razvoja podeželja Republike Albanije namerava skleniti memorandum o soglasju na področju kmetijstva  (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju).

Memorandum o soglasju podpira strokovna sodelovanja pri izmenjavi informacij in izkušenj ter dobrih praks v zvezi z ukrepi na področju kmetijstva, razvoja podeželskega prostora, prehranske varnosti. Namenjen bo tudi sodelovanju pri razvoju skupnih pobud in dogovorov v sklopu fitosanitarne in veterinarske politike.

Podpis memoranduma o soglasju bosta ob robu ministrskega posveta 23. avgusta 2024 v Mariboru, podpisali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in njena albanska kolegica Anila Denaj.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) in ga predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Med glavnima razlogoma za spremembo in dopolnitev zakona sta odprava neustavnosti in določitev načina izvajanja izvedbene uredbe Komisije (EU) glede vsebine in formata evidenc FFS.

Ustavno sodišče je od zakonodajalca z odločbo z dne 16. 3. 2023 zahtevalo, da v zakonu opredeli varovalne pasove za varovanje nahajališč pitne vode pred onesnaženjem s FFS. V predlogu zakona se varovalni pas določa na širini pet metrov od zagrajenega območja vodnega črpališča.

Drugi razlog za spremembo zakona je izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/564, ki od poklicnih uporabnikov zahteva obvezno elektronsko vodenje podatkov o uporabi FFS od 1. januarja 2026 dalje. S predlogom zakona se ureja področje tako, da se bo uredba Komisije lahko izvajala. Predlog zakona določa novo opredelitev poklicnega uporabnika, ki je vezana na registrirana kmetijska gospodarstva ter pravne in fizične osebe, ki uporabljajo FFS za izvajanje svoje dejavnosti, ter omejuje nakup FFS za poklicno rabo samo na te uporabnike.

V prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. januarja 2030 bodo lahko poklicni uporabniki opravili prenos podatkov o uporabi FFS v predpisani elektronski format (oziroma spletno elektronsko evidenco Uprave, ko bo na voljo) enkrat letno pred 31. januarjem v letu, ki sledi letu uporabe FFS.

Za zagotavljanje visoke ravni varnosti hrane, sledljivosti FFS od nakupa do uporabe in preprečevanja nelegalne trgovine s FFS se bo vzporedno izdelala tudi evidenca nakupa FFS, in sicer s pomočjo že obstoječega sistema izdanih izkaznic o opravljenem usposabljanju za ravnanje s FFS.

Predlog zakona predvideva tudi opravljanje raziskav z uporabo brezpilotnih zrakoplovov za nanos FFS in izvajanje strokovnih in raziskovalnih nalog na področju škropilne tehnike, ki vključujejo spremljanje razvoja škropilne tehnike v svetu, razvoj standardov in prenos najnovejšega znanja v prakso, dajanje mnenj v postopku izdaje dovoljenja za raziskave in razvoj za uporabo brezpilotnega zrakoplova za nanašanje FFS, preizkušanje naprav za zmanjšanje zanašanja FFS in izdajo potrdil o izmerjenem zmanjšanem zanašanju FFS. Z javnim razpisom bo za izvajanje teh nalog izbran javni raziskovalni zavod, ki že ima vzpostavljeno osnovno infrastrukturo.

Zaradi zmanjšanja upravnega bremena za pristojni organ in stranke se podaljšuje veljavnost pooblastil za opravljanje uradnih nalog s pet na deset let, poenostavlja pa se tudi sistem usposabljanja o FFS.

Sprememba Sklepa o ustanovitvi Delovne skupine vlade za več lokalne hrane v javnih zavodih

Vlada je na seji sprejela spremembo Sklepa o ustanovitvi Delovne skupine vlade za več lokalne hrane v javnih zavodih.

Sklep se spreminja zaradi spremembe predstavnice Zadružne zveze Slovenije, in sicer bo dosedanjo predstavnico Katarino Brumat nadomesti Nika Javornik. Do spremembe prihaja tudi pri Obrtni zbornici Slovenije  in sicer se doda gospo Iris Ksenijo Brkovič.