Ministrica Mateja Čalušić je že v soboto, ob odprtju kmetijsko-živilskega sejma Agra izpostavila pomen varovanja kmetijskih zemljišč kot eno glavnih prednostnih nalog kmetijske politike v prihodnjih letih. »Vsak kvadratni meter kmetijskih zemljišč, ki ga izgubimo, ga izgubimo za vedno. Zato se moramo zavedati, da je njihovo varovanje izredno pomembno, saj izguba kmetijskih zemljišč pomeni tudi ogrozitev prehranske varnosti.«

V obdobju od leta 2003 do leta 2023 je kmetijstvo v Sloveniji zaradi različnih naravnih nesreč utrpelo že za preko 960 milijonov evrov škode, od tega največ zaradi suše. Država je oškodovanim kmetom v tem obdobju odobrila že preko 165 milijonov evrov državne pomoči.

Ministrica Čalušić je v svojem govoru poudarila: »Običajno so ekstremni vremenski dogodki tisti, ki vedno znova obudijo razprave o nujnosti prilagajanja, a se stvari odvijajo prepočasi. Kmetijstvo je temelj sistema prehranske varnosti, zato moramo v prihodnje vse sile usmeriti v zmanjšanje ranljivosti in obvladovanje tveganj. Namakalni sistemi so glavni ukrep v kmetijstvu, ki je danes postal neizbežen. To pomeni, da bi morali na državni, regionalni in lokalni ravni sodelovati in pospešiti umeščanje namakalnih sistemov v prostor. V prihodnosti pričakujemo izjemno neenakomerno razporeditev padavin, zato bo treba tudi razmisliti, kako zagotoviti stabilnost vodnih virov z zadrževalniki in akumulacijami vode. Prav tako je treba pospešiti pridobivanje ustreznih soglasij in dovoljenj in ne nazadnje, povečati je treba interes za namakanje kmetijskih zemljišč med kmeti in izboljšati prenos znanja na tem področju.«

Ministrstvo je na sejmu Agra organiziralo dva posveta, ki sta se dotaknila tematike podnebnih sprememb.

Na prvem z naslovom ''Podnebne spremembe in dostop do vode: Bo kmetijstvo brez namakanja še lahko obstalo?'' so sodelovali dr. Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje, Borut Kolar, župan občine Gorišnica, Lea Žnidarič, kmetovalka s kmetije Lesarovi, Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina, Sergej Krajnc iz podjetja Termodron, dr. Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije in dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.  

Na posvetu so si udeleženci lahko ogledali tudi posnetke dobrih praks s terena, tako na ravni kmetij, kot tudi lokalni ravni. »Ti kmetje so svetle točke, ki so s svojim znanjem, izkušnjami, proaktivnostjo lahko zgled celotnemu kmetijskemu sektorju. Veliko prostora za izboljšave je tudi na lokalni ravni, kjer pa si tudi že primeri dobrih praks, kot to kažeta primera Ajdovščina in Gorišnica,« je komentirala ministrica. Na posvetu je sodelovala tudi Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo (DK) na ministrstvu, in povedala »Varovanje kmetijskih zemljišč je neposredno povezano s prehransko varnostjo države. Kmetijska zemljišča moramo obvarovati, zato so ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam nujnost. Želela bi si, da bi bila evropska sredstva, ki so namenjena blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam izkoriščena in uporabljena v celoti. Tako bi lahko zavarovali kmetijsko proizvodnjo in omogočili kmetom nemoteno pridelavo hrane.« Opozorila je tudi, da bi se vsi v državi morali opredeliti do tega, da sta slovenska prehranska varnost in kmetijstvo prioriteti, kar pomeni, da se morajo vse politike na ravni države usmeriti v to. Na tak način bo tudi umeščanje namakalnih sistemov v prostor lažje in hitrejše. Dejstvo je, da brez namakanja v trenutnih in prihodnjih podnebnih razmerah kmetijstva ne bo več možno izvajati.«

Na drugem posvetu z naslovom ''Ekološko kmetijstvo v času podnebnih sprememb'' so sodelovali Maša Žagar, generalna direktorica DK, Lučka Kajfež Bogataj, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, Tilen Praprotnik z ekološke kmetije Vegerila in Toni Kukenberger z ekološke kmetije Kukenberger. Temperature v tem letu so dosegle rekord lanskoletnih in ponovno smo izmerili najvišjo temperaturo, odkar se izvajajo meritve temperature na planetu. Priča smo velikim globalnim spremembam na vsakem koraku, ki imajo vpliv na globalno segrevanje, omejevanje naravnih virov in oteženo bivanje na planetu. Na perečo problematiko v zvezi s podnebno krizo se odziva tudi Evropska unija, ki je sprejela zeleni dogovor, s katerim želi spremeniti potek podnebne krize. Posvet je bil organiziran z namenom osvetliti te pereče probleme in izpostaviti, da ekološki način pridelave lahko vpliva na hitrost podnebnih sprememb.

Maša Žagar, generalna direktorica DK, je izpostavila: »Podnebne spremembe najbolj občuti kmetijski sektor, saj je direktno izpostavljen vsem vremenskih vplivom. Ekološko kmetijstvo bi bilo s svojim načinom pridelave, ki omejuje direktne in invazivne posege v okolje, lahko tisti faktor v proizvodnji hrane, ki bi lahko upočasnil podnebne spremembe in s tem pridobil čas za učinkovit boj zoper njih, predvsem pa je bistveno bolj odporen in v tem smislu dolgoročno vzdržen. Zato moramo usmeriti vse sile v povečanje ekološke pridelave, ki ima poleg vpliva na podnebne spremembe tudi rezultat v kakovostnejši proizvodnji hrane.«