"Vsako dejanje ali poskus dejanja proti katerikoli jedrski elektrarni je zelo zaskrbljujoče. Obnoviti in okrepiti moramo zaveze glede varnega delovanja civilnih jedrskih objektov v oboroženih konfliktih," je v razpravi o Ukrajini poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Na srečanju v Bruslju je sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba, ki je ministre obvestil o trenutnih razmerah na terenu in predstavil potrebe države. Fajon je znova ostro obsodila rusko agresijo na Ukrajino in izrazila podporo nadaljnji pomoči Ukrajini pri prizadevanjih za pravičen in trajen mir. Slovenija podpira organizacijo naslednjega mirovnega vrha, pri čemer pa bo potrebno strniti napore, da bosta za pogajalsko mizo obe strani ob širšem sodelovanju držav globalnega juga. Pozdravila je tudi ratifikacijo Rimskega statuta s strani Ukrajine.

Ministrica Fajon je predstavila tudi aktivnosti med septembrskim slovenskim predsedovanjem Varnostnemu svetu OZN, ko bo Slovenija organizirala odprto razpravo na visokem nivoju z naslovom "Vodenje do miru". Slovenija bo v sklopu enomesečnega predsedovanja namenila veliko pozornosti konfliktom po svetu in zaščiti civilistov.

Na delovnem kosilu z ministrom za zunanje zadeve Turčije Hakanom Fidanom so ministri EU govorili o odnosih med EU in Turčijo ter regionalnih in aktualnih vprašanjih, vključno s situacijo na Bližnjem vzhodu, rusko agresijo na Ukrajino in Južnim Kavkazom. Slovenska ministrica Fajon je pozdravila konstruktivno vlogo Turčije pri spopadanju s posledicami ruske vojaške agresije na Ukrajino in njeno humanitarno pomočjo v Gazi. V razpravi je med drugim pozvala k nadaljevanju sankcij proti voditeljem Hamasa in uvedbi sankcij zoper politične voditelje v Izraelu, ki kršijo mednarodno pravo. "Ostro sem obsodila okrepljeno vojaško operacijo Izraela na Zahodnem bregu in pozvala k dodatni zaostritvi sankcij zoper Izrael," je dodala Fajon. Še enkrat več je evropske partnerje pozvala, naj sledijo Sloveniji pri priznanju neodvisne in suverene Palestine: "Slovenija bo še naprej glasna zagovornica takojšnjega premirja v Gazi in zaustavitve pobijanja civilistov," je dodala ministrica. Povedala je, da je "Slovenija priznala Palestino kot suvereno in neodvisno državo, nikakor pa priznanje ni sovražno usmerjeno proti izraelskemu ljudstvu. Slovenija ostro obsoja dejanja izraelske vlade pod vodstvom Netanjahuja, ki kršijo mednarodno pravo, s priznanjem Palestine pa verjamemo, da je to edino jamstvo za mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev."

Ministrom se je popoldan pridružila višja koordinatorka OZN za humanitarno pomoč in obnovo za Gazo Sigrid Kaag in seznanila zbrane s humanitarnimi razmerami na terenu. Ministrica se je zavzela je za takojšnje -vsaj začasno - premirje. "Slovenija je zelo zaskrbljena zaradi naraščajoče stopnje podhranjenosti in bolezni, zlasti prijavljenih primerov otroške paralize. Treba je omogočiti in izvesti cepilne akcije za zaščito otrok proti nalezljivim boleznim. Bolezni se širijo hitro in narediti moramo vse, da zaščitimo otroke," je dejala. Kot doslej, je opozorila tudi na nujnost nemotene zadostne dostave humanitarne pomoči. Dodala je, da mora EU skupaj vršiti pritisk na Izrael, da dovoli odhode iz Gaze bolnim in ranjenim z namenom nudenja primernega zdravljenja. Na srečanju je pojasnila tudi slovenska prizadevanja, da bi kmalu lahko na medicinsko rehabilitacijo v Slovenijo sprejeli ranjene otroke. Od leta 2009 je Slovenija zagotovila zdravstveno oskrbo več kot 200 otrokom z Zahodnega brega in Gaze.

Na tokratnem neformalnem srečanju v Bruslju so izmenjali tudi mnenja o politični krizi v Venezueli, ki je nastala po sodbi vrhovnega sodišča, pri tem je Slovenija izrazila zaskrbljenost nad situacijo v državi. Ministrica je poudarila, da morajo rešitve prihajati iz te regije, EU pa mora regionalne pozive podpreti.