V letu 2021 so bile vzpostavljene štiri metode, in sicer:

• omejevanje dresnika z vrbovimi popleti,
• omejevanje s prekrivanjem s filcem in sidranje z vrbovimi koli,
• intenzivno izčrpavanje s košnjo ter
• prekrivanje s kovinsko mrežo.

V nadaljnjih letih (2022-2024) je potekalo vzdrževanje metod, pletje vrbovja in košnja. Izkazalo se je, da so najbolj učinkovite metode tiste, ki predvidevajo vzpostavitev obrežne zarasti. Posledično se je tudi metoda z intenzivno košnjo nadgradila, tako da se je na območju izvajanja metode izvedla zasaditev avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.

S sonaravno ureditvijo brežin in zasaditvijo (primarno vrb, kasneje pa tudi drugih vrst) se je pripomoglo k omejevanju invazivnih tujerodnih vrst, ki so na območju ukrepa sedaj prisotne v bistveno manjšem obsegu. Obrežna zarast namreč z odvzemom prostora onemogoči rast invazivnih tujerodnih vrst. Hkrati pa ima vzpostavljena obrežna zarast še mnogo drugih pozitivnih učinkov:

• omejevanje erozije – zagotavljanje stabilnosti brežin, zmanjševanje odnašanja brežin, zmanjšanje turbulentnosti vodnega toka v času naraslih voda;
• preprečevanje zamuljevanja vodotokov in nastajanja zemeljskih nanosov v vodotokih, ki bi zmanjševali prerez struge (pomen za ohranjanje pretočnosti struge);
• zadrževanje padavin na mestu nastanka, upočasnjevanje površinskih odtokov ter prehitrega odtekanja vode (zmanjševanje vpliva suš);
• filter med kmetijskimi površinami in vodotoki - omejevanje vnosa hranil zaradi gnojenja, pesticidov, iztrebkov pašnih živali) ter ohranjanje zdravih samočistilnih procesov v vodi (pozitiven vpliv na kakovost vode);
• senčenje vodotoka - preprečevanje segrevanja vodotoka ter okolice in zmanjševanje izhlapevanja vode (pozitiven vpliv na količino vode);
• življenjski prostor ptic (že opaženi vodomci), sesalcev in ostalih organizmov, vezanih na vodo.

Več o metodah in poteku odstranjevanja si lahko preberete v zborniku ( Tretji Slovenski kongres o vodah 2023 zbornik stran 302-309).