Finančni petek: Samurajska obveznica

Samurajska obveznica je dolžniški instrument, ki ga nejaponski subjekt (država, ki ni Japonska, oziroma institucija, ki ni registrirana na Japonskem) izda na japonskem trgu in je denominiran v japonskih jenih. Namenjena je privabljanju japonskih vlagateljev, saj jim omogoča vlaganje v tuje institucije brez valutnega tveganja.

Za izdajatelje takšne obveznice je glavna prednost dostop do likvidnega japonskega trga kapitala, kar omogoča diverzifikacijo virov financiranja. Prav tako lahko izdajatelj izkoristi ugodnejše obrestne mere, ki pogosto veljajo na japonskem trgu zaradi nizkih obrestnih mer japonske centralne banke. Japonski vlagatelji pa s samurajsko obveznico pridobijo možnost vlaganja v tuje entitete brez tveganja valutnih nihanj ter pogosto višje donose v primerjavi z domačimi obveznicami, saj tuji izdajatelji pogosto ponujajo nekoliko višje obrestne mere z namenom privabljanja kapitala.

Izdajatelji samurajskih obveznic so običajno velike mednarodne korporacije, države oziroma vladne institucije, ki potrebujejo sredstva za financiranje projektov. Postopek izdaje zahteva sodelovanje z japonskimi finančnimi institucijami in skladnost z lokalno regulacijo, vključno s predpisi Agencije za finančne storitve (angleško Financial Services Agency - FSA) in Japonske bonitetne agencije (angleško Japan Credit Rating Agency - JCR).

Ob izdaji obveznice mora izdajatelj upoštevati valutna nihanja in gospodarske razmere na Japonskem, ki lahko vplivajo na povpraševanje. Slovenija zato ob izdaji obveznic v tuji valuti izvede tudi tako imenovano valutno zamenjavo, tako da tečajna nihanja ne vplivajo na prihodnje obveznosti države.

Samurajske obveznice predstavljajo pomembno orodje v globalnem finančnem sistemu, saj omogočajo državi dostop do japonskega kapitala, s čimer se okrepi njen položaj in prepoznavnost na mednarodnih finančnih trgih.