Skoči do osrednje vsebine

Slovenija prevzela predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov

Z današnjim dnem Slovenija začenja svoje prvo predsedovanje Varnostnemu svetu (VS) Združenih narodov v obdobju 2024–2025. Ob prevzemu mandata bo državam članicam VS, širšemu članstvu Združenih narodov, nevladnim organizacijam in splošni javnosti predstavila mesečni program dela (Programme of Work), prioritete in glavne dogodke.
na ograji pred palačo je logotip Združenih narodov, v ozadju visoka palača

Palača Združenih narodov v New Yorku | Avtor: UN

Med slovenskim predsedovanjem bo Odprto razpravo VS na najvišji ravni z naslovom Voditeljstvo za mir (Leadership for Peace), ki bo 25. septembra, vodil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Podpredsednica Vlade Republike Slovenije in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon bo 18. septembra v palači Združenih narodov vodila razpravo o Afganistanu, s posebnim poudarkom na izobraževanju žensk in deklic, ter dan kasneje o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. 26. septembra bo v zaprtem krogu gostila letno srečanje VS z voditelji Lige arabskih držav.

predsednik pred zastavami Slovenije in EU

Predsednik vlade dr. Robert Golob | Avtor: UKOM

»Krmilo varuha mednarodnega miru in varnosti prevzemamo v zahtevnem obdobju. V času, ko se zdi, da je vse manj uspešen pri reševanju konfliktov in je njegova vloga omejena, čeprav še vedno nepogrešljiva. To je eden od razlogov, zakaj bomo 25. septembra na najvišji ravni organizirali razpravo o voditeljstvu za mir. Pričakujem odkrito izmenjavo mnenj in refleksijo o trenutni in prihodnji vlogi Varnostnega sveta ter potrditev zavez držav k načelom ustanovne listine in spoštovanju mednarodnega prava. O tem sva z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov (OZN) Guterresom, ki se bo omenjenega zasedanja tudi udeležil, govorila na varnostni konferenci v Münchnu. Spodbudil me je k takšnim ambicioznim razmislekom in pohvalil napore Slovenije v Varnostnem svetu, kjer smo spoštovana članica. Vse krize obravnavamo enako odgovorno in nimamo dvojnih standardov. Zavzemamo se za spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava, človekovo dostojanstvo, humanitarno pomoč in reševanje sporov z diplomacijo. Vsi ljudje imajo pravico do miru, varnosti in svobode,« je ob slovenskem prevzemu predsedovanja Varnostnemu svetu povedal premier dr. Golob.

ministrica med nastopom v dvorani Varnostnega sveta

Ministrica Tanja Fajon | Avtor: UN Photo/Loey Felipe

»Slovenija se je na predsedovanje ključnemu organu za mednarodni mir in varnost pripravljala več mesecev, saj kot nestalna članica še toliko bolj čuti odgovornost za mir. Živimo v razdeljenem svetu, z največ oboroženimi spopadi po drugi svetovni vojni in rekordnim številom ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč. Prav zato je pomembno, da ob boku vrha svetovnih voditeljev izpostavimo in obravnavamo prava vprašanja. Pričakovanja so visoka, toda predsedovanje začenjamo z dobro popotnico. Slovenija je zaradi svojih načelnih stališč prepoznavna, vidna in spoštovana članica Varnostnega sveta. Njen glas ni le slišan, ampak pogosto odmeva. Še naprej bomo delovali povezovalno in združevalno, krepili brezčasne vrednote ZN ter si prizadevali za doslednejše upoštevanje Ustanovne listine in odločitev VS, vključno z glasnim pozivanjem k spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic. To so naše prioritete,« je ob začetku predsedovanja poudarila ministrica Fajon.

veleposlanik med nastopom v dvorani Varnostnega sveta Združenih narodov

Veleposlanik Samuel Žbogar | Avtor: UN

»September je za Združene narode najpomembnejši in vedno najbolj intenziven mesec, saj se v New Yorku na letnem zasedanju Generalne skupščine zberejo domala vsi svetovni voditelji. Slovenija bo kot predsedujoča Varnostnemu svetu v tednu na visoki ravni (High-level Week op.p.) organizirala pomembno razpravo z najvišjo mednarodno udeležbo. Posebno zasedanje Varnostnega sveta bo vodil predsednik vlade dr. Robert Golob in z drugimi voditelji razpravljal o legitimnosti, primernosti in prihodnosti tega organa, ki očitno v več krizah, denimo v Ukrajini, Gazi in Sudanu, ni našel učinkovitih rešitev za zaustavitev spopadov in trpljenja prebivalstva, zlasti žensk in otrok. Želimo slišati mnenja, kako naprej, kakšen Varnostni svet si voditelji predstavljajo v prihodnje oziroma multilateralizem nasploh. To bo osrednji dogodek predsedovanja Slovenije,« je dejal predsednik Varnostnega sveta ZN za mesec september veleposlanik Samuel Žbogar.

Vsako predsedovanje Varnostnemu svetu se prvi delovni dan v mesecu začne z delovnim zajtrkom stalnih predstavnikov, ki ga bo 3. septembra na sedežu ZN gostil predstavnik Slovenije v VS veleposlanik Samuel Žbogar. Na njem bo predstavil mesečni program dela, prioritete in glavne dogodke. Po delovnem zajtrku sledi redno srečanje političnih koordinatorjev, na katerem sprejmejo mesečni program dela. Slovenijo na srečanjih zastopa politični koordinator Klemen Ponikvar. Po uradnem sprejemu programa novi predsedujoči na novinarski konferenci z njim seznani splošno javnost oziroma tuje dopisnike pri Združenih narodih. Novinarska konferenca, ki bo 3. septembra 2024 ob 19.00 po slovenskem času, je sestavni del prvega delovnega dne predsedovanja.

Osrednjo razpravo o prihodnosti VS bo vodil predsednik vlade dr. Robert Golob.

Odprto razpravo VS na najvišji ravni z naslovom Voditeljstvo za mir (Leadership for peace), ki bo 25. septembra, bo vodil premier dr. Golob. Vodil bo osrednjo razpravo o prihodnosti Varnostnega sveta, ki jo organizira Slovenija kot predsedujoča država.

Zunanja ministrica dvakrat v vlogi predsedujoče zasedanju

Ministrica Fajon bo 18. septembra vodila redno razpravo VS o razmerah v Afganistanu, ki jo bo Slovenija dvignila na ministrsko raven in obravnavala predvsem izobraževanje žensk in deklic. »Naše vodilo bo, da brez polnega, vključujočega in enakopravnega sodelovanja žensk v vseh sferah družbenega življenja ni trajnega miru in stabilnosti,« je dodala ministrica.

Dan kasneje bo predsedovala rednemu zasedanju VS o izvajanju resolucije 2334 glede izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Slovenija si želi razpravo usmeriti predvsem v bližnjevzhodni mirovni proces. 

Zunanja ministrica Fajon bo ob robu vrha svetovnih voditeljev 26. septembra v zaprtem krogu gostila letno srečanje VS z voditelji Lige arabskih držav, ki bo v obliki interaktivnega dialoga. Na njem bodo govorili o sodelovanju med VS in Ligo, predvsem pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu.

Eden od ciljev Slovenije tudi oživitev razprav

Slovenija si prizadeva, da v nekatere ustaljene razprave VS vnese svežino in poudari nov pogled – redno razpravo o razmerah v Afganistanu želimo usmeriti predvsem v izobraževanje žensk in deklic, razpravo o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu v bližnjevzhodni mirovni proces, pri poročanju koordinatorke humanitarne pomoči za Gazo Sigrid Kaag želimo govoriti zlasti o obnovi in pri redni razpravi o mirovnih operacijah o njihovi prihodnosti in nadaljnji podpori VS. Na zasedanju o mirovnih operacijah, ki so zaradi izzivov lastnemu obstoju v prelomnem obdobju, bo Slovenija omogočila udeležbo širšemu članstvu OZN (tako imenovano open debate).

Dnevni red in format zasedanj

Dnevni red Varnostnega sveta oz. program dela sestavljajo redna in nujna zasedanja ter že prej omenjeno posebno zasedanje v času tedna na visoki ravni. Na rednih septembrskih srečanjih bodo člani in članice VS med drugim razpravljali tudi o razmerah v Gazi, Siriji, Sudanu, Jemnu, Demokratični republiki Kongo in prihodnosti mirovnih operacij. Pričakujemo tudi zahteve po dodatnih zasedanjih o razmerah v Ukrajini ali ruski agresiji na Ukrajino ter o Gazi in Sudanu. Načrtujemo sprejem resolucij o podaljšanju sankcijskega režima VS v Sudanu in mandata Misije večnacionalne varnostne podpore na Haitiju.

Nujno zasedanje lahko ob grožnji mednarodnemu miru in varnosti kadarkoli predlaga katerakoli država članica VS – lahko tudi na zaprosilo nečlanice – dolžnost predsedujoče države pa sta sklic in organizacija.

Varnostni svet sicer zaseda na odprtih srečanjih v obliki briefingov oziroma na zaprtih v obliki konzultacij. Sodelovanje v razpravi lahko omogoči tudi širšemu članstvu OZN. Slovenija bo razpravo širšemu članstvu ZN omogočila pri mirovnih operacijah in v visokem tednu, ko bo predsedujoči zasedanju predsednik vlade.