Skoči do osrednje vsebine

Blejski strateški forum: Izzivi digitalne dobe ne spodkopavajo demokratičnih ustanov

Najučinkovitejši način za krepitev odpornosti demokratične družbe so naložbe v medijsko, računalniško in informacijsko pismenost ter spodbujanje kritičnega razmišljanja, ki poleg tehnoloških zajema tudi socialne fenomene, povzročene s hitrim sprejemanjem digitalnih tehnologij; pri tem sta ključna pravna regulacija in mednarodno sodelovanje, je med drugim dejala ministrica.

V razpravi pod naslovom Krepitev demokracije v digitalni dobi so poleg ministrice dr. Stojmenove Duh sodelovali Nicholas J. Cull, profesor komunikologije v ZDA (Annenberg School for Communication and Journalism), Nicolai Gerard, izvršni direktor v podjetju Meta EMEA (za Evropo, Srednji vzhod in Afriko (angleško Europe, Middle East and Africa - EMEA), Sirpa Rautio, direktorica agencije Evropske unije za temeljne pravice, Stephanie Sutton iz ameriškega Ministrstva za zunanje zadeve ter Moira Whelan, direktorica za demokracijo in tehnologijo pri Nacionalnem demokratičnem inštitutu v ZDA.  

Udeleženci so ugotavljali, kako je izmenjava informacij, življenjska sila demokratičnega procesa, ogrožena zaradi širjenja dezinformacij, saj je krhkost demokracij bolj odvisna od naših sposobnosti prilaganj kot od razvoja tehnologij. Vsak tehnološki preskok, od tiskarskega stroja do televizije, je spodbudil pomembne družbene in politične spremembe. Tudi digitalna revolucija poleg velikih izzivov prinaša izjemne priložnosti. Razpravljavci so menili, da spremembe, ki se v digitalni revoluciji pogosto kažejo kot motnje v ustaljenih procesih, denimo pri človekovih pravicah do zasebnosti, širjenju izkrivljenih informacij, nevarnostih digitalne zasvojenosti, novih načinih komunikacije, kljub izzivom krepijo, ne pa spodkopavajo demokratične ustanove. 

Ministrica Stojmenova Duh je izpostavila, da je eden najučinkovitejših načinov za krepitev odpornosti demokratične družbe naložba v medijsko, računalniško in informacijsko pismenost ter spodbujanje kritičnega razmišljanja, ki vključuje tudi razumevanje socialnih fenomenov, povezanih s hitrim razvojem digitalnih tehnologij. Ob tem je poudarila, da je nujna pravna regulacija digitalnih platform, ki mora biti usmerjena v zagotavljanje preglednosti in odgovornosti, zlasti pri uporabi umetne inteligence. 

Ministrica Stojmenova Duh je ob Blejskem strateškem forumu opravila še več bilateralnih srečanj. S Stephanie Sutton, vodjo osebja v uradu podsekretarke za diplomacijo in javne zadeve v zunanjem ministrstvu ZDA, sta se pogovarjali o aktivnostih v boju proti dezinformacijam in manipulacijam, čezmejnem sodelovanju ter uporabi umetne inteligence. Osrednja tema pogovora z Andyjem Ellulom iz malteške laburistične stranke  so bila vprašanja o uporabi digitalnih tehnologij in priložnostih, ki jih prinaša digitalizacija, predvsem na trg dela. 

Z Nicolaiem Gerardom, direktorjem za upravljanje in družbeni vpliv pri Meti EMEA, ter Patrikom Tovaryšem, vodjo politik za srednjo in vzhodno Evropo pri podjetju Meta, se je ministrica Stojmenova Duh pogovarjala zlasti o možnostih sodelovanja pri ustavljanju dezinformacij v spletnem okolju. 

Z Mathiasom Cormannom, generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), sta govorila predvsem o sodelovanju na področjih umetne inteligence in podatkovne ekonomije, z Dietrichom N. Johnom, vodjo skupnosti pri Svetovnem gospodarskem forumu, pa o aktivnostih Slovenije na področju novih tehnologij in prihodnjem sodelovanju.  

Blejski strateški forum je ponovno pokazal, da Slovenija aktivno sodeluje v globalnih razpravah o prihodnosti digitalne demokracije in je pripravljena sprejemati odločitve, ki bodo zagotavljale njeno odpornost in trajnost v digitalni dobi.