Podatki kot ključ do trajnostne prihodnosti turizma
Vidni govorci so v sklopu panela prikazali, kako podatki omogočajo personalizacijo turističnih izkušenj, izboljšujejo upravljanje turističnih tokov ter podpirajo trajnostni razvoj in zaščito okolja. Izpostavljena je bila potreba po nenehnem izobraževanju in inovacijah, ki so nujne za konkurenčnost sektorja. Kakovostni podatki so, kot so se strinjali sodelujoči, temelj za sprejemanje strateških odločitev, ki omogočajo trajnostno rast turizma.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je v uvodnem nagovoru dejal: »Podatki so ključni za sprejemanje pravih odločitev ter za uspešno in učinkovito ravnanje tako z deležniki kot gosti slovenskega turizma. Zavedamo se pomena investiranja v podatke, ki morajo biti na voljo v realnem času. Prav zaradi tega je ključnega pomena Nacionalni informacijski sistem, ki ga razvija Slovenska turistična organizacija. Potrebujemo podatke, ki bodo deležnikom tako v Sloveniji kot tudi v tujini nudili temelj za sprejemanje pravih poslovnih, marketinških in tudi političnih odločitev. Slovenski turizem se nahaja v enem najintenzivnejših investicijskih ciklov. Pri tem imajo veliko vlogo podatki za doseganje trajnostnega razvoja, zagotavljanja doživetja gostov in zadovoljstva lokalnega prebivalstva.«
Direktorica STO mag. Maja Pak Olaj je navedla: »V svetu, kjer digitalna transformacija globoko preobraža vse panoge, tudi turizem ne sme zaostajati. Slovenija, z bogato naravno in kulturno dediščino, ponuja edinstveno turistično izkušnjo, vendar je prav moč podatkov tista, s katero lahko to izkušnjo še izboljšamo in nadgradimo. Naša sposobnost analize in pametne uporabe podatkov je ključna za ustvarjanje personaliziranih in trajnostnih turističnih rešitev, ki nas bodo ne le ločile od konkurence, ampak tudi vodile v prihodnost, v kateri trajnost in inovativnost hodita z roko v roki. Tako smo lahko še bolj proaktivni, inovativni in odgovorni pri oblikovanju prihodnosti slovenskega turizma.«
Po uvodnem delu sta sledili predstavitvi, ki sta osvetlili temo moči podatkov v turizmu z globalnega in evropskega vidika.
Izvršna direktorica Svetovne turistične organizacije Natalia Bayona je izpostavila pomen izobraževanja na področju digitalnih veščin: »Inovativnost in izobrazba sta najpomembnejši za digitalno preobrazbo turističnega sektorja, ki je ves čas na čelu pri uvajanju novih tehnologij. Sektor mora ob digitaliziranju in izkoriščanju tehnoloških napredkov uvajati novosti, da ostane konkurenčen in trajnosten. Te tehnologije izboljšajo potovalne izkušnje in prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Izobraževanje na področju digitalnih veščin opolnomoči delovno silo z reševanjem izzivov, kot so sezonskost in gneče, ter krepitvijo pametnih, trajnostnih destinacij. Ker bo do leta 2030 za 882.000 delovnih mest zahtevano poklicno usposabljanje, je vlaganje v ljudi z izobraževanjem, spodbujanjem trajnostnih praks ter ustvarjanjem blaginje z inovacijami ključnega pomena. Naložbe tveganega kapitala v vrednosti oseminštirideset milijard dolarjev v turistično tehnologijo v zadnjih petih letih poudarjajo potencial sektorja, ki pa bo še rastel, saj je 2,2 odstotka svetovnega tveganega kapitala in 2,9 odstotka svetovnih samorogov del sektorja turistične tehnologije. Inovacije, skupaj z izobraževanjem, lahko preobrazijo sektor.«
Izvršni direktor Evropske potovalne komisije Eduardo Santander je spomnil, da popotniki danes pričakujejo brezhibne digitalne izkušnje s pritiskom na gumb: »Za evropske turistične organizacije je bistvenega pomena sprejetje na podatkih temelječih strategij za izpolnitev teh pričakovanj, da lahko ponudijo prikladne in nove rešitve, ki jih obiskovalci iščejo. Slovenija je kot pionirka na tem področju popolna izbira za gostiteljico razprave o digitalni prihodnosti. Strategija STO za digitalno preobrazbo slovenskega turizma ponazarja, kako lahko nacionalne turistične organizacije razvijejo svojo strateško vizijo in zagotovijo podporo sektorju, s čimer spodbudijo deležnike k inovacijam, pospeševanju trajnostnosti ter izboljšanju izkušenj obiskovalcev.«
Sklepni del panela je bila razprava, v kateri so sodelovali Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, mag. Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Statističnega urada RS, Erwin Hinteregger, generalni direktor IDM južna Tirolska ter Tobias Pogorevc, generalni direktor družbe Helvetic Airways.
Dubravka Kalin je izpostavila: »Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028 poleg sedmih ključnih politik vključuje tudi tri horizontalne politike, prva med temi je politika digitalne preobrazbe slovenskega turizma. Zavedamo se namreč, da brez podatkov in njihove pravočasne obdelave pravzaprav ni mogoč kakovosten razvoj turizma. Predstavljajo ključno podporo pri strateškem upravljanju, močno orodje za pridobivanje vpogleda v dinamiko trga ter razumevanje potencialnih in obstoječih strank, kar s hitro obdelavo teh podatkov lahko bistveno okrepi konkurenčno prednost podjetij v turističnem sektorju. Ključni so tudi pri spodbujanju trajnostnih turističnih praks. Skratka, podatki so pomembni za sprejemanje odločitev iz ekonomskega in trajnostnega vidika. Tako je možno z analizo podatkov in nekaterih meritev izvajati ukrepe za zmanjšanje vpliva na okolje, za energetsko učinkovito delovanje, za zmanjšanje ogljičnega odtisa in podobno, tako na ravni destinacij kot tudi turističnih podjetij.«
Ob tem Kalinova pojasnjuje: »Področje je zelo dinamično, saj se pojavljajo vedno novi viri podatkov, nove tehnologije in novi analitični pristopi in od nas je odvisno, ali jih bomo znali učinkovito in pravočasno izkoristiti za kakovostno odločanje in razvojne politike. Ob tem pa ne smemo zanemariti vidikov verodostojnosti in varnosti podatkov.«
Mag. Apolonija Oblak Flander je navedla: »Poslanstvo Statističnega urada RS je zagotoviti aktualne statistične podatke za širok krog uporabnikov. Pri tem je bistveno, da ti podatki izpolnjujejo vse elemente kakovosti – so relevantni, pravočasni, primerljivi tako časovno kot mednarodno ter predstavljeni jasno in razumljivo. Prizadevamo si tudi za učinkovito odzivanje na uporabniške potrebe in iskanje najbolj ekonomičnih rešitev za zagotavljanje visokokakovostnih podatkov in drugih statističnih produktov. Pomembno vlogo imamo tudi pri opolnomočenju uporabnikov, da znajo najti podatke in kazalnike, jih učinkovito uporabiti pri svojem delu in načrtovanju ter jih ustrezno interpretirati.«
Dodala je: »Kakovostni podatki so ključnega pomena za oblikovanje politik in sprejemanje odločitev na različnih področjih, tudi v turizmu, saj omogočajo celostno obravnavo ekonomskih, socialnih in trajnostnih vidikov. Slovenski turizem si zasluži, da ga ustrezno podatkovno podpremo in njegov razvoj usmerjamo na podlagi podatkov in dokazov, ne pa na podlagi ugibanj. S tem prispevamo k trajnostnemu razvoju panoge in sočasno k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Slovenije, ki živijo v tem čudovitem delu Evrope. Državna statistika ima pri tem že danes pomembno podporno vlogo in jo bo vestno opravljala tudi v prihodnje.«
Erwin Hinteregger je dejal: »Poudarek na trajnostnem razvoju destinacije, zlasti na gorskih območjih, mora biti glavna prednostna naloga. Digitalna preobrazba in ustrezno izkoriščanje njene moči lahko poganjata zdrav razvoj. Zlasti veliki podatkovni modeli in funkcije umetne inteligence lahko pomagajo rešiti nekatere ključne težave v turizmu, kot so gneče in promet, ter na splošno izboljšati izkušnjo gostov, hkrati pa zaščititi okolje in lokalno prebivalstvo.«
Tobias Pogorevc pa je izpostavil pomen podatkov v letalstvu: »Moč podatkov bo spremenila celo vrednostno verigo v turističnem in letalskem sektorju: medtem ko bodo v turizmu potovalne izkušnje personalizirane, turistični toki pa bolje upravljani, bodo v letalstvu letalske povezave optimizirane, flote pa učinkoviteje razporejene. To bo dodatno okrepilo varnost in zmanjšalo okoljske emisije. Vendar pa lahko to znatno zmanjšanje vplivov na okolje dosežemo samo, če se lahko taki podatki sploh uporabijo in če postavimo splošne interese nad osebne.«