Razpravljavci so ob 75. obletnici Nata, ki je imel v tem času več širitev, obenem pa uspešno izvaja odvračanje, govorili predvsem o trenutnih varnostnih izzivih in pogledu naprej.

Na razpravi o tem, kakšno zavezništvo je primerno za prihodnost, so poleg državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo dr. Damirja Črnčeca sodelovali Alexandre Escorcia iz Ministrstva za oborožene sile Francije, Angus Lapsley iz Nata, italijanski akademik Valerio de Luca, vodja turške delegacije v parlamentarni skupščini Nata Mevlüt Çavuşoğlu ter Philip Reeker in Robin Quinville iz ameriškega Wilsonovega centra. Sodelujoči so izmenjali razmišljanja o prihodnosti čezatlantske varnostne arhitekture po vrhu v Washingtonu in prednostnih nalogah Nata za dolgoročno varnost Evrope. Govorili so o vlogi Nata pri odzivanju na neposredne grožnje evropski varnosti, izgradnji dolgoročnih zmogljivosti, pa tudi o vplivu dogajanj v drugih delih sveta na zavezništvo in Evropo.

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec je na vprašanje o gradnji evropskega stebra znotraj Nata in višini obrambnih izdatkov držav članic dejal, da v Sloveniji Nato dojemamo kot zagotovilo varnosti in, tako kot Evropsko unijo, zgodbo o uspehu. Nato in EU sta, kot je povedal, dve strani istega kovanca. Malo pred praznovanjem 75. obletnice Nata smo v Sloveniji obeležili dvajsetletnico članstva v zavezništvu, o čemer smo se izrekli na referendumu. Po prepričanju dr. Črnčeca podpora Natu v slovenski javnosti ostaja na ravni izpred dveh desetletij in ves ta čas aktivno prispevamo k varnosti tako na Zahodnem Balkanu kot v operacijah in misijah drugod po svetu. Poudaril je, da je prisotnost Nata na Kosovu še vedno ključno zagotovilo stabilnosti. Kljub temu pa slovenska politika doslej ni izpolnila lastne zaveze o doseganju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. Poudaril je, da smo v letos sprejeti Obrambni strategiji Republike Slovenije opredelili, da bomo ta cilj dosegli do leta 2030, kar želimo z vso resnostjo tudi izpolniti. Ne ker bi to narekovali drugi, temveč ker se zavedamo pomena varnosti za celotno družbo in ker želimo dejavno zagotavljati varnost v mednarodni skupnosti.

Glede izgradnje zmogljivosti je dr. Črnčec dejal, da je vsaka vojna skozi zgodovino potekala drugače, vojna v Ukrajini pa je jasno pokazala pomen povečanja obrambnih zmogljivosti in kapacitet obrambne industrije. Ob tem je poudaril pomen zavedanja in podpore javnosti za investicije v varnost kot temelj delovanja družbe. Na vprašanje krepitve evropskega stebra v okviru zavezništva je dr. Črnčec povedal, da moramo v Natu delovati v smeri enotnosti in sodelovanja z EU, slednja pa naj nadaljuje pri načrtih in delu, ki ga je začela na področju krepitve obrambne pripravljenosti.

Na 19. mednarodni konferenci Blejski strateški forum, ki se pod naslovom »Svet vzporednih realnosti« končuje danes, bo skupaj izvedenih kar 32 razprav, na katerih nastopa več kot 180 govorcev iz 48 različnih držav. Letos se je udeležuje več kot 15 predsednikov držav, vlad in ministrov ter številni visoki predstavniki mednarodnih organizacij in civilne družbe, odločevalci, akademiki in poslovneži.