Pregled dosedanjih Revizijskih poročil Računskega sodišča jasno kaže, da se ocene ministrstva za finance in Računskega sodišča o tem, kaj je nepredviden namen, praviloma razhajajo. Gre za presoji dveh organov, ki opravljata različni nalogi. Ministrstvo za finance je zavezano zagotavljanju izpolnjevanja vsakokratnih potreb državljanov, državnih organov ter institucij in svoje vsakokratne odločitve oblikuje  v skladu z realnimi proračunskimi zmožnostmi in predlogi posameznih resorjev.

Na ministrstvu smo opravili pregled revizij Računskega sodišča za zadnjih 14 let in ugotovili, kaj vse je Ministrstvo za finance v preteklosti prepoznalo kot nepredviden namen in kje mu je Računsko sodišče pri tem oporekalo. Tovrstno neskladje je bilo ugotovljeno za odločitve vseh dosedanjih vlad v tem obdobju. 

*Od 29.3.2020 do 31.12.2021 je veljala izjema od ureditve iz 42. člena ZJF, saj obseg sredstev splošne proračunske rezervacije za financiranje epidemije covida-19 ni bil omejen. Ne vemo, če / kako je RSRS revidiralo porabo splošne proračunske rezervacije.

Med nameni, za katere RSRS meni, enako kot v primeru razporeditve sredstev, ki so bila namenjena za nakup stavbe na Litijski, da so v nasprotju z 2. odstavkom 42. člena ZJF in jih bilo po njihovi oceni ni bilo nemogoče načrtovati pri pripravi proračuna, so na primer:

• Financiranje študijske dejavnosti univerz (2010)
• Pokrivanje stroškov diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini (2010)
• Nakup linearnega pospeševalnika na Onkološkem inštitutu (2010)
• Izvedba rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev (2010)
• Otroški dodatki in starševska nadomestila (2011)
• Dolgotrajna oskrba na domu in štipendije (2011)
• Operativna usposobitev vojaškega letališča v Cerkljah (2012)
• Prenova siren iz sistema javnega obveščanja in alarmiranja (2012)
• Sredstva, namenjena pokrivanju stroškov delovanja diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini (2012)
• Izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja 2007-2013 (2012)
• Financiranje nakupa delovne postaje (2012)
• Financiranje Nordijskega centra Planica – center za smučarske teke (2012)
• Nadgradnja helikopterja Slovenske vojske (2012)
• Financiranje prostorov kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana (2012)
• Stroški sodnih postopkov in brezplačne pravne pomoči (2014)
• Sofinanciranje enote za stanovalce z demenco DSO Kočevje (2014)
• Učbeniški skladi, nakup tuje znanstvene literature in baz podatkov, raziskovalna oprema (2015)
• Financiranje pravice do družinskega pomočnika (2015)
• Dodatna sredstva za Policijo (2015)
• Plače v javnih zavodih s področja kulture in za samozaposlene v kulturi (2016)
• Transferi za varstvo duševno in telesno prizadetih (2017)
• Pokrivanje obveznosti po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (2017)
• Financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti (2018)
• Podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu (2018)
• Pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize – draginja (2022)
• Prostori za italijansko narodno skupnost (2022)

V nadaljevanju izpostavljamo nekatera pojasnila, ki smo jih podali RSRS. Z odločitvijo, da je ponujena zgradba ustrezna in da se nakup izkazuje kot smotrn in gospodaren, je Ministrstvo za pravosodje obvestilo Ministrstvo za finance po sprejemu drugega rebalansa leta 2023. Ker je bil projekt s strani proračunskega uporabnika šele po sprejemu obeh rebalansov proračuna pripravljen do te mere, da je bil lahko izpeljan, je Ministrstvo za finance na predlog Ministrstva za pravosodje Vladi RS predlagalo razporeditev sredstev na podlagi drugega odstavka 42. člena ZJF.

Pri tem poudarjamo, da je eden izmed bistvenih delov določbe drugega odstavka 42. člena ZJF termin “nepredviden namen” in da ZJF vsebine tega termina izrecno ne opredeljuje. Zato menimo, da je ta termin treba obravnavati kot pravni standard. Iz sodne prakse izhaja, da je osnovna značilnost pravnega standarda, da njegovo vsebino ugotavlja in napolni sodišče v vsakem primeru posebej in da je v teh primerih razlaga odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave. Glede na to, da je ustavnopravni položaj Računskega sodišča podoben ustavnopravnem položaju rednih sodišč, menimo, da bi Računsko sodišče v svojem razkritju moralo napolniti vsebino tega pravnega standarda, pri čemer bi moralo opraviti celovito presojo vseh okoliščin. V obravnavanem razkritju Računsko sodišče tega ni storilo in je zgolj zatrjevalo, da v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.

V zvezi z očitano kršitvijo dveh členov Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je stališče ministrstva in vlade, da so zadevni roki instrukcijski, saj so ti določeni z namenom, da se zagotovi pravočasno in pravilno izvajanje proračunskih postopkov, torej zaradi boljše organizacije dela in hitrejšega reševanja zadev. Gre torej za procesne roke, ki zadevajo notranjo organizacijo dela (učinkovitejše delovanje) državne uprave, neposrednih posledic pa ne morejo povzročiti, saj nimajo podlage v materialnem zakonu, prav tako pa za zamudo niso predvidene sankcije. Cilj določitve roka je zagotoviti predvidljivost izvrševanja proračuna ob koncu leta. To ne more pomeniti, da bi se v letih, ko ni dvoma, da načrtovani saldo državnega proračuna ne bo prekoračen, omejevalo proračunske uporabnike pri izvajanju projektov, še posebej, če so predstavljeni kot nujno potrebni in gospodarni. Striktno sledenje rokom, ki so določeni s podzakonskimi predpisi, in vztrajanje, da gre za prekluzivne roke, bi pomenilo, da spremembe po teh datumih niso več dovoljene, kar bi brez dvoma v določenih primerih pomenilo resne posledice za izvajanje projektov in nemoteno delovanje države.

Na koncu dodajamo še, da skladno s tretjim odstavkom 42. člena ZJF o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča vlada na predlog Ministrstva za finance. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije pa se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

Ministrstvo za finance je formalni predlagatelj o razpolaganju s temi sredstvi, pri tem pa zbira vloge od neposrednih uporabnikov. Njegova vloga je v tem, da skrbi, da zagotavljanje sredstev na tej postavki ne preseže v Zakonu o javnih financah določenega maksimalnega obsega, kar pomeni, da spremlja porabo sredstev na tej postavki, v pristojnosti ministrstva pa je tudi poročanje o porabi sredstev na postavki splošne proračunske rezervacije.