Bogata zapuščina Karla Smolleja

Gospod Smolle, ki je v začetku septembra praznoval 80 let, je svoje otroštvo z materjo in sestrama sprva preživljal pri stricu v župnišču v Šmarjeti v Rožu, kjer se je v popolnoma slovenskem okolju dobro naučil slovenščine. V aktivno delo za priznanje pravic koroškim Slovencem se je vključil že v času svojega šolanja, uspeh pa je sprva žel tudi na literarnem področju.

Po študiju prava je na Dunaju vodil svojo prevajalsko pisarno, za pravice slovenske manjšine v Avstriji pa deloval v najrazličnejših organizacijah in društvih. Med drugim je sodeloval pri ustanovitvi in delovanju Centra avstrijskih narodnosti, Slovenske gospodarske zveze in bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Leta 1986 je bil z Alternativno listo, predhodnico Zelenih, prvič izvoljen za poslanca v avstrijski državni zbor, kjer se je posebej posvetil krepitvi vloge avstrijskih narodnih skupnosti, seveda s poudarkom na koroških Slovencih in Slovenkah. Drugič je bil v avstrijski državni zbor izvoljen na listi Liberalnega foruma. Široko razpredena poznanstva, ki jih je stkal v času svojega dela kot poslanca, je s pridom izkoriščal, ko je šla Slovenija po osamosvojitveni poti in si prizadevala za priznanje samostojnosti, saj je bil s soglasjem avstrijske vlade ustanovitelj in vodja slovenskega predstavništva na Dunaju, ki je preraslo v slovensko veleposlaništvo v avstrijski prestolnici.

Arhivu Republike Slovenije predano gradivo Karla Smolleja zajema obdobje od leta 1924 do leta 2024, skupaj ga je za 111 arhivskih škatel. Glede na izročiteljevo delovanje je urejeno po tematskih sklopih. Nekaj je gradiva, ki se tiče njega osebno in njegove družine, med drugim na primer njegovega pesniškega udejstvovanja, sledi gradivo prevajalske in pravne pisarne, gradivo političnega delovanja kot poslanca v avstrijskem parlamentu, več sklopov gradiva o delovanju za slovensko narodnostno manjšino, na primer v (Koroški) enotni listi, Liberalnem forumu, Narodnem svetu koroških Slovencev, Avstrijsko-slovenski družbi (nemško Österreichisch-Slowenische Gesellschaft) in drugih, gradivo o delovanju v Federalni zvezi za pravice evropskih etničnih skupin/Federalistična unija evropskih narodnih skupin (FUEN, FUENS), gradivo o udejstvovanju pri delu Slovenskega znanstvenega inštituta, Knafljeve ustanove in hiše, Korotana in Mohorjeve družbe, Centra avstrijskih narodnih skupnosti (Center etničnih manjšin) (nemško Volksgruppencenter) ter seveda o odnosih s slovensko diplomacijo, ustanovitvi slovenskega predstavništva na Dunaju in sodelovanju slovenske manjšine z matično državo.

Dejstvo, da se je gospod Smolle odločil svoj arhiv podariti Arhivu Republike Slovenije, nas zelo veseli, saj dodatno utrjuje ugled arhiva kot pomembne in zaupanja vredne državne ustanove.

Nekaj dokumentov iz fonda SI AS 2235 Smolle Karel bo že oktobra predstavljenih v spletni rubriki Arhivalija meseca, ob koncu leta pa načrtujemo tudi predavanje, v katerem bo gospod Smolle spregovoril o svojem delu in predstavil svoj pogled na odnose med Slovenci v matični domovini in zamejstvu.

Sodelavci Arhiva Republike Slovenije želimo gospodu Karlu Smolleju ob njegovem prazniku še veliko delovnih, uspešnih in zdravih let.