Državni sekretar mag. Marko Rusjan je ob razglasitvi poudaril: »Vlada z današnjo odločitvijo pripoznava izjemen pomen kulturnega spomenika Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici. Samostan že s svojo lego, še bolj pa z vsebino napolnjuje prostor obeh Goric, ki ju povezuje tudi s pred kratkim obnovljeno potjo. Tik pod njim se razteza prenovljeni Rafutski park, ki je od aprila letos ponovno odprt za javnost. Laščakova vila še čaka na skorajšnjo obnovo, za katero smo na ministrstvu zagotovili evropska kohezijska sredstva. Ministrstvo je sofinanciralo tudi letos zaključene konservatorsko-restavratorske posege v prezbiteriju cerkve. Današnja razglasitev sovpada s praznovanjem občinskega praznika v Novi Gorici, kar bo nedvomno dodatno prispevalo k dobremu prazničnemu razpoloženju.«

Odlok o razglasitvi Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici za kulturni spomenik državnega pomena je prvi odlok, ki je bil v celoti pripravljen s podporo novega informacijskega sistema eDediščina (ISeD). V okviru tega sistema je bila izvedena tudi prva e-javna razgrnitev. Ministrstvo za kulturo je aplikacijo ISeD razvilo v okviru projekta Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine, ki je bi sofinanciral s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ministrstvo je v okviru mehanizmov za obnovo kulturnih spomenikov za obnovo delov kompleksa kostanjeviškega samostana (cerkev, grobnica, knjižnica) v zadnjih dveh desetletjih namenilo sredstva v vrednosti 232.621,57 evra. Od leta 2021 do danes je ministrstvo sofinanciralo izvedbo konservatorsko-restavratorskih posegov v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici v vrednosti 98.543,60 evrov.

Frančiškanski samostan Kostanjevica s cerkvijo romarskega značaja in s historičnim dostopom (Pot na Kapelo) stoji na stičišču različnih kultur ter že stoletja igra pomembno družbeno povezovalno vlogo. Obenem je s svojo lego vrh griča izjemna dominanta v krajini in prepoznaven del prostora obeh mest ob državni meji, Gorice in Nove Gorice. Del varovane sestavine spomenika so tudi premičnine, med njimi celoten fond Škrabčeve knjižnice, ki velja za eno bogatejših zbirk v Sloveniji. Knjižnica obsega približno 16.500 naslovov, datiranih od 15. do 21. stoletja, med njimi edinstven izvod Zimskih uric Adama Bohoriča (1584). S samostanom povezano zgodnjebaročno cerkev krasijo bogate štukature in oprema, pod njo je grobnica Burbonov, v kateri so pokopani zadnji člani te dinastije, skupaj z zadnjim francoskim kraljem Karlom X. 

Samostan bo 25. septembra 2024 gostil slovesno odprtje Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine.