Skoči do osrednje vsebine

Odločitve s 118. seje vlade s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane

Vlada je na 118. seji obravnavala in sprejela pet točk s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Odlok o finančnem nadomestilu za škodo zaradi množičnega pogina klapavic zaradi naravnih plenilcev v letu 2024

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu za škodo zaradi množičnega pogina klapavic zaradi naravnih plenilcev v letu 2024 in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z odlokom se določa finančno nadomestilo za škodo zaradi množičnega pogina užitnih klapavic, namenjenih za prehrano ljudi (v nadaljnjem besedilu: klapavice), zaradi naravnih plenilcev v letu 2024 (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo). Nadomestilo se dodeli gojiteljem klapavic, ki so morali zaradi množičnega pogina začasno ustaviti svojo dejavnost. Upravičenec do nadomestila je gojitelj klapavic, ki:

  • izpolnjuje pogoje iz tega odloka ter merila iz Priloge I Uredbe 2022/2473/EU;
  • je dejaven v proizvodnji proizvodov iz akvakulture in v letu 2024 utrpi škodo na školjčiščih zaradi množičnega pogina klapavic, ki ga povzročijo naravni plenilci;
  • dejavnost opravlja v obratu akvakulture, ki je vpisan v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov (v nadaljnjem besedilu: CRA) in odobren pri Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR).

Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027

Vlada je sprejela Načrt izvajanja finančnih instrumentov (FI) v kmetijstvu za obdobje 2023–2027, in ga kot sestavni del obrazložitve predloga proračuna države predloži Državnemu zboru.

Skupni znesek za izvajanje ukrepa finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 je 20 milijonov evrov, od tega je v letu 2025 za izvajanje FI predvidenih 5 milijonov evrov in v letu 2026 7 milijonov evrov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v letu 2023 podpisalo pogodbo o izvajanju FI  s Slovenskim regionalno razvojnim skladom kot upravljavcem FI.

Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS) bo v obdobju 2023–2027 razpisal za 9,45 milijona evrov mikroposojil (iz sredstev MKGP) za majhne kmetije in za mlade kmete ter 27,56 milijonov evrov razvojnih posojil za mlade kmete (iz lastnega namenskega premoženja), ki bodo krita s portfeljsko garancijo iz sredstev MKGP ter bodo za kmete cenejša zaradi subvencije obrestne mere in kapitalskega znižanja iz sredstev MKGP.

Skupaj bo tako v obdobju 2023–2027 na voljo 37 milijonov evrov ugodnih posojil, ki se bodo lahko kombinirala tudi z nepovratnimi sredstvi Strateškega načrta SKP 2023–2027, v skladu s pravili državnih pomoči. 

Preko javnih razpisov SRRS so majhnim kmetijam in mladim kmetom na voljo brezobrestna mikroposojila (AGRO FI mikro), ki jih lahko uporabijo za nakup in posodobitev kmetijske opreme, gradnjo objektov, nakup živali, kmetijskih zemljišč, obratnih sredstev (semena, gnojila ipd.) ter za uvajanje novih tehnologij.

Mladim kmetom je za večje naložbe v rast in razvoj kmetijskega gospodarstva namenjeno razvojno posojilo s portfeljsko garancijo, subvencijo obrestne mere in kapitalskim znižanjem (AGRO FI mladi), ki ima posebej ugodne pogoje za trajnostne projekte, ki podpirajo prehod  v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijsko gospodarstvo mladega kmeta (prilagajanje na podnebne spremembe, ekološko kmetovanje, dobrobit živali ipd.).

Oba finančna produkta (AGRO FI mikro in AGRO FI mladi) se že uspešno izvajata. Do 30. 6. 2024 je SRRS odobril 1.516.354 evrov mikroposojil za 68 projektov majhnih kmetih in mladih kmetov (46% razpisanih sredstev iz prve in druge tranše) ter 9.571.901 evrov razvojnih posojil s portfeljsko garancijo v višini 2.297.257evrov, subvencijo obrestne mere v višini 575.686 evrov in kapitalskim znižanjem v višini 51.332 evrov za 39 projektov mladih kmetov (70% razpisanih sredstev iz prve in druge tranše). Do 30. 6. 2024 je tako dodeljenih ali rezerviranih že skoraj 60 % razpisanih sredstev za leti 2023 in 2024.

S FI želi MKGP prispevati k zmanjšanju finančne vrzeli pri zagotavljanju financiranja v kmetijskem sektorju, predvsem pri majhnih kmetijah in mladih kmetih (mladih prevzemnikih), ki sta prepoznani kot najbolj izpostavljeni ciljni skupini glede potreb po financiranju razvoja oziroma naložb in obratnih sredstev.

Dodatne informacije o javnih razpisih za AGRO FI mikro in AGRO FI mladi so dostopne na spletni strani Slovenskega regionalno razvojnega sklada www.srrs.si.

Uredba Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

Vlada je sprejela stališče Slovenije k predlogu Uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom (2024–2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau. Predlog uredbe Slovenija podpira.  

S tem predlogom se dodelijo ribolovne možnosti v skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Gvinejo Bissau in Evropsko skupnostjo.

Predlog akta slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov izključno v severnem Jadranu.

Predlog sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Protokola (2024–2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

Vlada je sprejela predlog stališča Slovenije k Predlogu sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola (2024–2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau. Slovenija predlog sklepa podpira.

Slovenija pozdravlja določilo, da bosta pogodbenici izvajali protokol v skladu z določilom Sporazuma iz Samoe glede bistvenih elementov v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo ter temeljnih elementov v zvezi z dobrim upravljanjem, kot tudi določilom novega protokola, da se lahko uporaba sporazuma prekine na pobudo ene od pogodbenic med drugim v primeru, če ena od pogodbenic ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih elementov človekovih pravic. Višina finančnega prispevka EU je rezultat pogajalskega procesa, pri čemer Slovenija pozdravlja pristop, da se del finančnega prispevka nameni za razvoj sektorja v tretji državi, in opozarja, da mora biti finančno nadomestilo za dostop do ribolovnega območja tretje države ustrezno.

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau se je začel uporabljati 15. aprila 2008. Sporazum se podaljšuje s tihim soglasjem, tako da je še vedno veljaven.

Predlog ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Stališče Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke (IOC), v zvezi s pristopom San Marina k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015

Vlada je sprejela stališče Slovenije k predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke (IOC), v zvezi s pristopom San Marina k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015. Slovenija predlog sklepa podpira.

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke v zvezi s pristopom vlade San Marina k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah. Vlada San Marina je 21. marca 2024 v skladu s Sporazumom uradno zaprosila za pristop. Zato bo svet članic Mednarodnega sveta za oljke na svojem prihodnjem zasedanju ali v postopku za sprejetje sklepov sveta članic z izmenjavo pisem določil pogoje za pristop San Marina. Ker San Marino razvija oljčni sektor na področju porabe in namerava razviti proizvodnjo, je pričakovati, da bo njegov pristop pod nekaterimi pogoji okrepil Mednarodni svet za oljke, zlasti glede poenotenja nacionalne in mednarodne zakonodaje o lastnostih oljčnih proizvodov, da se odstranijo vse trgovinske ovire.

Ker bodo sklepi, ki bodo sprejeti glede pristopa vlade San Marina imeli vpliv na ravnotežje pri odločanju v svetu članic, kadar se sklepi ne sprejemajo s soglasjem v skladu s členom 10(4) Sporazuma, je ustrezno določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v svetu članic.