Finančni petek: Davčne olajšave

Država z različnimi politikami ureja razmere v družbi, na primer gospodarstvo, izobraževalni sistem, trg dela in podobno. Davčna politika te politike dopolnjuje. Ena od možnosti, s katerimi lahko država pripomore k višji blaginji, gospodarski rasti in spodbujanju razvoja na določenih področjih (okoljskih, zdravstvenih in podobno), so namreč tudi davčne olajšave, s katerimi se država odpove delu davčnih prihodkov.

Učinek davčnih olajšav pomeni nižjo davčno obveznost. Poznamo različne oblike davčnih olajšav; najbolj pogoste so v obliki znižanja davčne osnove ali odbitka davka oziroma davčnega kredita.

Pri prvi obliki se za določen znesek, na primer 1000 evrov, zniža davčna osnova, od katere nato izračunamo oziroma odmerimo davek.

Pri davčnem kreditu, ki ga kot ukrep za privabljanje ključnih kadrov prinaša prvi paket davčnih sprememb, pa že izračunan oziroma odmerjen davek, na primer dohodnino, znižamo za določen znesek.

Posamezniki lahko na primer pri dohodnini poleg bolj znane splošne olajšave in olajšave za otroke med drugim koristijo tudi različne osebne olajšave (za invalide, starejše, dijake in študente, gasilce) in olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Podjetja pa lahko med drugim uveljavljajo olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, zaposlovanje mladih in starejših, vlaganja v digitalni in zeleni prehod.