Prvi dan srečanja so udeleženci med drugim lahko prisluhnili diskusiji na okrogli mizi z naslovom Razvojni potenciali kohezijske politike. Svoje izkušnje, primere dobrih praks in cilje, ki jih zasledujejo, so v okviru omizja predstavili mag. Marko Koprivc, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), mag. Mojca Aljančič, generalna direktorica Direktorata za kohezijo iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo iz Ministrstva za javno upravo, Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto, in Nejc Smole, župan Občine Medvode. Razpravljavci so izpostavili, da je evropska kohezijska politika eden najpomembnejših stebrov investicijske politike Evropske unije. Z njeno pomočjo smo v Sloveniji doslej uresničili več kot 20.000 projektov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države in omogočili napredek na mnogih področjih (od infrastrukture in socialne vključenosti do inovacij in varstva okolja).

Dr. Roman Lavtar je v pogovoru izpostavil, da je pomemben izziv kohezijske politike kot glavne naložbene politike Evropske unije v Republiki Sloveniji zagotovo teritorialna razpršenost slovenskih občin. »Kljub veliki razpršenosti pa slovenske občine po njegovih besedah uspejo pridobiti pomemben del evropskih sredstev za izvajanje različnih za njihove prebivalce še kako pomembnih projektov. So pa nekatere občine majhne, prav tako so zelo številne. Enako je z dvanajstimi razvojnimi regijami. Eno in drugo predstavlja pomembno administrativno breme tako za občine kot za izvajalce in ministrstva«, je povedal Lavtar in dodal, da je ena izmed rešitev za odpravo tega zagotovo boljša organiziranost razvojnih regij in boljše medregionalno sodelovanje. Priložnost je v tem, da občine na podlagi obstoječih mehanizmov medobčinsko bolj sodelujejo in okrepijo pristojnosti svetov vseh razvojnih regij. Z združevanjem zaposlenih na nivoju občin bi lahko projekti, ki jih pripravljajo in izvajajo, bili še boljši, hkrati bi to lahko olajšalo nadzor pristojnih institucij nad vsemi temi številnimi drobnimi projekti.«

Prvi dan konference je ponudil tudi razprave o izzivih delovanja javnih zavodov, komuniciranju in odnosih z javnostmi v javni upravi ter uvajanju novih tehnologij v javni sektor. Na slednji so bili izpostavljeni izzivi, povezani z uvajanjem sodobnih novih tehnologij na področju digitalizacije in razvojem ter nadgradnjo elektronskih storitev, ki jih je treba na primeren način približati uporabnikom. Možnosti za izboljšave so številne tako glede optimizacije procesov kot tudi uporabe umetne inteligence, povezovanja registrov, izmenjave dokumentov in podobno. Le s skupnimi močmi in povezovanjem lahko delamo premike, so bili enotni razpravljavci in ob tem izpostavili problematiko privabljanja strokovnih in kompetentnih kadrov ter nujnost vlaganja v razvoj delovnih mest na tem področju.

Drugi dan konference je bilo zanimanje udeležencev usmerjeno v okroglo mizo z naslovom Profesionalno državno uradništvo, ki je omogočila razpravo o dilemah, ki zaznamujejo prihodnji razvoj državnega uradništva. Govor je tekel o demografskih izzivih, zaupanju v strokovnost, o razvoju profesionalnega uradništva in uredniške elite, kompetencah zaposlenih, medgeneracijskem sodelovanju, privabljanju mladih v organe javne uprave, kandidacijskih postopkih, pa tudi o primerjavah upravljanja s človeškimi viri med javnim in zasebnim sektorjem. V diskusiji so razpravljali Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor Ministrstva za javno upravo, mag. Katarina Hočevar, vodja službe za kadrovske zadeve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, doc. dr. Bruno Nikolič iz Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in mag. Andrej Juričko, direktor projektov v Skupini Primera, d.o.o.

Pri podaji ocene in stanju uradništva po dvajsetih letih od sprejetja Zakona o javnih uslužbencih je bilo izpostavljeno predvsem zaupanje v zaposlene. »Nekaj je zakon, nekaj sistem, ki ga zakon določa, nekaj pa je uporaba tega zakona, ki je povezan z uradniško kulturo. Za profesionalno uradništvo in vzpostavitev tako imenovane uradniške elite je pomembna stabilnost na tem področju, zaupanje in vlaganje v strokovnost ter kompetence zaposlenih, še posebej tudi v usposobljenost vodij, kar je ključnega pomena. Kandidacijski postopki so predolgi, zapleteni, niso digitalizirani in dajejo vtis netransparentnosti. Z atraktivnostjo dela v javni upravi in privabljanjem mladih v sistem se sooča večina evropskih držav. Zato moramo v sistemu okrepiti karierni razvoj, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, fleksibilnost ter dvigniti zavedanje, da z delom v javni upravi lahko spreminjamo družbo na boljše,« je povedal Peter Pogačar.

Sogovorniki so v diskusiji med drugim izpostavili, da s spremembami v družbi prihaja do naraščajoče napetosti med politiko in uradništvom, saj se politika, ki se mora hitreje odzivati na družbene spremembe, spreminja. Učinkovita javna uprava in profesionalno uradništvo je hrbtenica vsake družbe, ki temelji na odnosu med sodelavci, ki pa morajo biti motivirani in strokovni. Vse večjo vrednost pri zaposlenih imajo tudi mehke kompetence, ki jih pri zaposlovanju ne smemo zanemariti, so povedali govorci.

Ob tem so izpostavili, da imamo dober uslužbenski sistem, a ga je treba nadgraditi na način, da bo slovenska državna uprava zanimiva in atraktivna za nove zaposlene, kar lahko dosežemo le s tem, da se izboljša njena podoba v javnosti. Slednje, dvig ugleda in zaupanja državljanov v javne institucije, pa bomo lahko dosegli le z zadovoljnimi javnimi uslužbenci, ki bodo zavzeti in prepadni instituciji ter istočasno promotorji uradniškega dela. To je tisto, kar lahko spodbudi mlade, da se bodo odločali za zaposlitev v javni upravi, ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti na starejše zaposlene, ki so pripadni delu, saj omogočajo prenos znanja in izkušnje na mlade kadre.

V okviru konference je potekala tudi podelitev nagrade za naj izboljšavo v javni upravi Premik naprej 2024. Priznanje za najboljšo inovacijo v javni upravi – Premik naprej 2024 je prejela Občina Ajdovščina za mobilno aplikacijo mAjdovščina. Nagrado je prevzel župan Tadej Beočanin.